Maševal je v Šmartnem tako ob 7.00 kot ob 10.00 vmes pa tudi ob 8.30 v Javorju. Kot pravi, se v teh corona časih marsikdo sprašuje, zakaj nas je dohitela ta »Božja štrafunga«? Vse bolj smo namreč ljudje govorili, da dolgo tako več ne bo moglo iti... Doletelo nas je veliko hudega, doživeli smo veliko preizkušenj in žal je prišlo tudi do veliko žrtev. Zato je ob vsem tem pomembno in kar šteje, da se zahvaljujemo vsak dan posebej za življenje. Pomembno vodilo v življenju so nam tudi dve tabli z Božjimi Zapovedmi; na prvi so zapisane tri, ki predstavljajo odnos do Boga, na drugi pa jih je sedem, ki govore o zapovedih v odnosu do bližnjega. Dejstvo pa je, da kdor ima vero in izpolnjuje prve tri, nima problema z ostalimi sedmimi zapovedmi.

Zbrano verno ljudstvo, kolikor se ga lahko zbere v cerkvah v teh korona časih, je dobilo veliko iztočnic za razmišljanje o vsakdanjem življenju in delu, tod v dolini šmarski. Pridigar se je spraševal »kje so ta pobožni farani«, ki so v času njegovega 10 letnega službovanja tu gladili pragove cerkvenih vhodov in delali takratno občestvo živo. Našli smo se v primerjavi preproste dnevne molitve Judov, ko so prišli iz Egiptovskega suženjstva v Palestino...  Žal ne v najboljši luči....

Zato naj vsem nam ta čas pred Veliko nočjo pomaga k treznemu, odgovornemu in pozitivnemu razmišljanju, ter da bodo naša dejanja strpna in prava, ter da nas vrnejo nazaj na pravo pot v dobrobit vseh nas. Le tako bomo lahko z Judi rekli: »O Bog, kako si dober, ker si nam dal to deželo«!

Uroš Pušnik