DELO NA ČRNO je opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

- pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;

– samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;

– pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;

– tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;

– pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;

– posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni. 

Zakon o preprečevanju in zaposlovanju na črno (ZPDZC-1) prepoveduje tudi omogočanje dela na črno in zaposlovanje na črno.

NEDOVOLJENO OGLAŠEVANJE

Ni dovoljeno naročanje, objavljanje ali posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v časopisih, revijah, na radiu, televiziji in v drugih elektronskih medijih ali na drug način, ki je dostopen javnosti, če: pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja ali oglašuje dejavnost ali delo, ki se šteje za delo na črno po določbah tega zakona; delodajalec objavi potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na njegovo registrirano ali priglašeno dejavnost. Naročnik oglasa mora ob naročilu oglasa podati izjavo , ki vsebuje navedbo firme in sedeža firme ter osebno ime odgovorne osebe ali osebno ime in naslov naročnika, in izjavo, da ima dejavnost, vsebina katere se nanaša na objavo oglasa, opredeljeno v ustanovitvenem aktu oziroma vpisano v register. Oglaševalska organizacija ne sme objaviti oglasa, če naročnik oglasa ne poda teh podatkov.

DEJAVNOSTI IN DELA, KI NISO DELO ALI ZAPOSLOVANJE NA ČRNOZa delo na črno ne štejejo sosedska pomoč (=opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila), sorodstvena pomoč (=brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena), nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo, osebno dopolnilno delo. Za zaposlovanje na črno ne štejejo kratkotrajno delo, nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije in prostovoljsko ter dobrodelno delo. Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. 

OSEBNO DOPOLNILNO DELO

a) Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so določena v podzakonskem aktu. Osebno dopolnilno delo se ne sme opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.

b) Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, pod pogojem, da so ta dela določena v podzakonskem aktu.

Prijava na AJPES-u

Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pri AJPES-u. Priglasitev se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES. Posameznik, ki opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, lahko opravlja osebno dopolnilno delo za osebo, ki ima vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime. Posameznik, ki izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, lahko opravlja dela, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime.

Vrednotnica za opravljanje osebnega dopolnilnega dela

Vrednotnico je potrebno pridobiti najpozneje pred začetkom opravljanja dela in velja za koledarski mesec. Pridobi se jo prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti. Vrednotnica je izdana ob predložitvi naloga za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter naloga za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno, pri ponudniku plačilnih storitev ali na upravni enoti. Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša sedem eurov ter za zdravstveno zavarovanje dva eura na posamezno vrednotnico.

Prihodek iz osebnega dopolnilnega dela

Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora polletno poročati davčni upravi o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela najpozneje do desetega dne v mesecu po preteku polletnega obdobja.  

KRATKOTRAJNO DELO

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela (največ 40 ur mesečno) v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo zakonec ali zunajzakonski partner lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, zakonec ali zunajzakonski partner enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe. Opravlja se lahko največ 40 ur mesečno. Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Evidenca prisotnosti

Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih, skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni. Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala. V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, prijava v zavarovanje se opravi z obrazcem M12, mesečni prispevek znaša 4,58€, delodajalec pa mora tudi mesečno oddajati obrazec REK-2 preko e-davkov.  

KAZNI

Globe za kršitev prepovedi dela na črno znašajo od 2.000 do 26.000 eurov za podjetje ali podjetnika in od 520 do 2.600 eurov za odgovorno osebo.  Z globo od 1.000 do 7.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, kadar opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela.Globe za omogočanje dela na črno znašajo od 2.600 do 15.600 eurov za delodajalca in od 420 do 1.600 eurov za odgovorno osebo. Posameznik, ki omogoča delo na črno, je lahko kaznovan z globo od 1.000 do 5.000 eurov. Globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno znašajo od 5.000 do 26.000 eurov za delodajalca in od 500 do 2.500 eurov za odgovorno osebo ter  od 500 do 2.500 eurov za posameznika, ki dela na črno. Za podjetje ali podjetnik, ki oglašuje delo ali dejavnost na črno, znaša globa od 1.600 do 15.600 eurov. Ostale kazenske določbe so navedene v besedilu zakona. Zakon v delu, ki se nanaša na izvajanje osebnega dopolnilnega dela, prične veljati s 1.1.2015.