1.       Modre frankinje iz vaše kleti že vrsto let dobivajo najvišje ocene na ocenjevanju v Sevnici. Letos ste z modro frankinjo letnika 2017 prepričali strokovno ocenjevalno komisijo. Kar osem od devetih članov je vašo frankinjo postavilo na prvo mesto. Kaj vam pomeni to, da ste postali prvak 12. festivala modre frankinje v Sevnici?

Osvojiti naziv prvaka festivala modre frankinje mi iskreno veliko pomeni. Je potrditev in poplačilo za trud, ki ga že vrsto let vlagamo v modro frankinjo in v sodelovanje na Festivalu modre frankinje, saj smo na njem že vse od začetkov. V vseh letih so naše frankinje na ocenjevanju v Sevnici in tudi v sklopu tedna cvička prejemale lepe ocene. Enkrat nižje, drugič višje. Z rezultati ocenjevanj sem vedno zadovoljen, saj so potrditev, da nekaj delamo prav.

2.       Letošnji festival v Sevnici je bil že 12. po vrsti. Kakšen pomen pripisujete tovrstnim dogodkom, ko imate vinarji možnost svoja vina tudi v živo predstaviti vinoljubcem?

Festival modre frankinje na sevniškem gradu je krasen dogodek. V več letih si je pridobil prepoznavnost in je velika promocija za modro frankinjo. Menim, da je koncept festivala dober in bi težko še kaj nadgradili. Bi si pa želel več obiska, predvsem gostincev, saj gre v Posavju za edinstveno priložnost, ko je mogoče na enem kraju pokusiti toliko različnih modrih frankinj.

3.       Modra frankinja je ena izmed sort v vaših vinogradih. Kako pomembno mesto zaseda v vaši kleti in kaj vam kot vinarju pomeni? Kakšen pomen ima za vinorodno deželo Posavje?

V naših vinogradih imamo zasajenih 12.000 trsov modre frankinje. Za žametno črnino je to največ od rdečih sort. Buteljčno sortno vino iz modre frankinje pridelujem že vse od leta 1999. Omogoča res raznovrstno stilsko pridelavo, vse od penin, rosejev, lažje do zahtevnejše, kar pri frankinji kot sorti sam prepoznavam kot veliko prednost. V naši kleti pridelujemo dve liniji – svežo frankinjo in od leta 2004 tudi zoreno frankinjo. Takšna je tudi zmagovalna modra frankinja letnika 2017. Vino zori v barik sodčkih in pride na trg šele po štirih letih. Modro frankinjo sam prepoznavam kot pomembno sorto v vinorodni deželi Posavje. To potrjuje tudi to, da jo najdemo v vseh posavskih zvrsteh – cvičku, bizeljčanu in metliški črnini. Tržno prednost pa ji daje tudi to, da gre za avtohtono slovensko sorto.

4.       Kaj v vaši kleti je še, poleg modre frankinje, tisto, kar bi izpostavili in po čemer mislite, da ste drugačni od drugih?

To, da v naši kleti veliko pozornosti namenjamo ravno avtohtonim sortam. Med rdečimi sortami je to modra frankinja, med belimi pa rumeni plavec. Temu namenjam še več pozornosti. Razlikujemo pa se po mojem mnenju tudi po tem, da vina ne pridelujem po nekih recepturah, ampak vedno po občutku.

5.       Za konec pa še namig našim bralcem. Kdaj in k čemu bi priporočili modro frankinjo?

Modra frankinja se odlično poda h gobjim jedem, predvsem jurčkom, nekoliko pozabljenim mineštram, predvsem takšnim s fižolom in prekajenim mesom, divjačini, krškopoljcu. Rekel bi, da se lepo spaja z lokalnimi posavskimi jedmi, predvsem tudi tistimi že nekoliko pozabljenimi. Prav odlična pa je tudi ob pogovoru s prijatelji ali s seboj. Če se prepustimo kozarcu dobre modre frankinje in ji prisluhnemo, pa je lahko tudi pogovor med nami in vinom. To ima vedno veliko povedati.

Pogovarjala se je Annemarie Culetto, KŠTM Sevnica.

Foto: Klemen Bec za KŠTM Sevnica