Nestrpno smo pričakovali trenutek, ko je z nagovorom staršem pričela naša Natalija Bratec. Nastopali smo prav vsi, skozi fotografijo, ki smo jo prikazali na enkranu, se je še posebej izkazala birmanska skupina, ki je pripravila zahvalo staršem na zelo oseben način. Ob recitacijah o mamici, očetu in babici smo poudarili trenutke, ki postanejo prava dragocenost šele takrat, ko starši uvidijo, da nam ni vseeno, kadar ušpičimo prenekatero neumnost.

Prireditev smo zaključili s pesmico Kako raste mama, na inštrumentih pa so nas tudi ves čas spremljale sestrici Jana in Ema ter njuna mami Alenka Štigl. Nastopajočih nas je bilo res veliko, odrezali pa smo se še bolje, saj smo na koncu našim staršem podarili presenečenje v obliki cvetočega lokvanja, na sredini pa je ob razprtem cvetu mogoče uzreti našo fotografijo. 

Na naših sobotnih srečanjih smo se naučili, da če nekoga resnično poznamo, potem vemo, da ga lahko razveselimo z množico drobnih stvari in dejanj, ki mu bodo pokazala, da ga imamo radi. In to so bile tiste dragocenosti, ki smo jih lahko delili s starši ob materinskem dnevu.

Če starši pričakujejo, da smo to nedeljo na Razborju pod Lisco ustvarili recept za pozornost in za obdarovanje, naj povemo, da tega recepta ni. Kdor je poslušal s srcem pa ve, da je bil namen obdarovanja izkazati hvaležnost skozi katero začutimo pozornost in prav v tem je bila lepota našega obdarovanja na ta nedeljski dan.