Povejte nam nekaj besed o sebi.
Živim in delam v tujini, ampak se z veseljem vračam v domače konce. Sebe vidim
kot posavskega lokalnega patriota. Prihajam iz Sevnice, že v osnovni šoli sem rad
zahajal v Radeče na prvo skatarsko rampo v Posavju. Na srednji šoli v Brežicah sem
začel igrati v punkovski skupini, v Krškem sem bil aktiven v novih bendih in društvu
Pizdun. Zaradi koncertov sem rad potoval do Kostanjevice in Bistrice ob Sotli.
Takrat se tega sicer še nisem zavedal, toda vse to me je oblikovalo v Posavčana.
Stara razporeditev slovenskih dežel je bila že dolgo pozabljena, toda v tej
mali Sevnici, zaradi meje reke Save, smo bili ločeni med Štajersko ali
Kranjsko. Jaz kot stara šola, na levi strani reke, sem bil Štajerec. Ko sem bil študent v Ljubljani so rekli,
da izhajam iz bližine Maribora. Pozneje so mi kot študentu v Mariboru razložili, da nisem Štajerec, ker niti Celje ni več Štajerska, samo Maribor je.
Ni mi preostalo drugega, kot da postanem Posavec in vsem naokoli, z omembo
znane krške nuklearne in Term Čatež, poskušam razložiti, kje je Posavje. To počnem
še dandanes.
Že nekaj časa spremljam profila Castles of Posavje na FB in
Instagramu, ki sta zelo živa, s krasnimi opisi in
čudovitimi slikami. Kaj vas je spodbudilo k odprtju
profilov, ki imata veliko sledilcev?
V letu 2010 sem pisal diplomsko nalogo Po poteh Spodnjeposavskih gradov.
Regija se je imenovala Spodnje Posavje, jaz pa sem raziskoval, ali so morda
gradovi med seboj povezani in kako delujejo. V tistem času sicer še niso bili,
z izjemo dveh gradov, Sevnice in Brestanice, ki sta bila v stiku, da istočasno
nista organizirala podobnih dogodkov. Povezava vseh gradov v Posavju je
bila videti kot misija nemogoče. Gradovi so bili lastnina občin, z različnim
financiranjem in delovanjem. Mokriški grad pa državna lastnina v upravljanju zasebnega
podjetja. Občine v Posavju se še niso povezovale. Zgodi se, da se je napredna
upraviteljica gradu Rajhenburg premestila v Posavski muzej v brežiškem gradu in
tako je nastala povezava treh gradov. Kmalu so sledili še preostali. Gradovi Posavja
so povezani in regija se čedalje bolj spaja.
Moj mentor in komisija na zagovoru diplomske naloge so bili navdušeni nad idejo
povezovanja regije. Zasluga, da sem to nadaljeval po študiju, gre mojemu
takratnemu dekletu, zdaj ženi Zuzani. Nagovarjala me je k promociji posavskih gradov onkraj družbene mreže. Najprej sem uredil Facebook in pozneje še Instagram. Za
bolj sočnimi zgodbami je prav ona. Čeprav je iz Slovaške, prebira
knjige in stare članke o pozabljeni zgodovini naših krajev. V marcu pripravlja
že 3. leto mesec ženske zgodovine, povezane s Posavjem in gradovi.
Gradovi Posavja so čudoviti biseri v kulturni dediščini in pomembni
dejavniki v turizmu. Kako gledate na grajsko dediščino, kje so njene
prednosti, potenciali in pomanjkljivosti?
Gradovi Posavja so na pravi poti, nekaterim še manjkata njihova strokovnost in
nadgradnja. Mogoče malce več drznosti. Prednost je, da smo majhna regija, ki jo
lahko obiščeš v krajšem času. Postavitev sobe Sedem Veličastnih in digitalna
promocija posavskih gradov v letu 2021 je bila čudovito presenečenje.
Potencial je ogromen. Mislil sem promovirati naše gradove samo pol leta, toda
po 10 letih še vedno najdem in se naučim kaj novega.
Potem sem razmišljal o združitvi posavskih gradov ne samo v naši regiji, ampak na geografskem porečju Save v Sloveniji, od Bleda do Mokric. Naslednji projekt bi bil mednarodni. Pridružile bi se še Hrvaška, Bosna in Srbija, vse od izvira do izliva v Donavo. S takšno povezavo gradov, ki so
nastali ob reki in zaradi nje, bi se uvrstili na evropski trg in precej izboljšali našo
prepoznavnost.
V Posavju pa nas seveda čakajo še zagon že obnovljenega gradu Pišece in obnova bizeljskega gradu, šrajbarskega turna in nujno preprečitev propada
mogočnih ruševin gradu Kunšperk. Novi dvor v Radečah bi lahko v prihodnosti
zamenjal svojo dejavnost. Sem sladkosned in v spodnjem brestaniškem gradu
pričakujem pravo čokoladnico.
Ali se poleg omenjenega ukvarjate še s čim?
Rad potujem in uživam. Na Slovaškem kot prostovoljec pomagam pri obnovi
grajske ruševine Biely Kameň v mestu Svätý Jur, v katerem živim. Všeč mi je, kako je
tam razvita obnova gradov. Imajo jih ogromno in pogosto se lokalni ljudje
zberejo in jih s strokovno pomočjo začnejo obnavljati ali pa jih pravilno zaščitijo pred propadom. Nekateri
črpajo evropska sredstva, drugi pa si pomagajo le z lokalnim sponzorstvom. V gradovih,
kot pri nas, so po navadi muzeji ali hoteli. Tam imajo prav posebno
ljubezen do izletov na ruševine gradov. Družine z otroki, pari ali prijatelji
jih redno obiskujejo. Opremljeni so s klopmi, koši za smeti, informacijskimi tablami,
urejenimi sprehajalnimi potmi in ustreznimi označbami, nekateri imajo konec tedna odprte tudi manjše stojnice z osvežilnimi napitki in prigrizki.
V Sloveniji takšnega veselja ni. Še vedno mislimo, da so gradovi nemška
zadeva, in ne naša, kar je daleč od resnice. V Posavju imamo veliko popolnoma
pozabljenih ruševin, skritih v gozdovih, brez označb. Ob tem se moram zahvaliti
Roku Kranjcu iz Brežic, ki je res veliko naredil na področju raziskovanja in
promocije posavskih grajskih stavb. Ste vedeli, da jim imamo več kot 100 v
Posavju? Doma v Sevnici imam pogled na grajski hrib in ruševino gradu
Boštanj, pa sklepam, da žal prebivalci sevniške občine te in preostalih lokacij ne
poznamo, sploh pa ne dovolj dobro.
Velika zahvala gre tudi domačim fotografom Bojanu
Dremlju, Jožetu Hvala in drugim, ki z objavami svojih pravljičnih posnetkov skrbijo
za prepoznavnost gradov Posavja in ne nazadnje tudi za naše
zadovoljstvo ob ogledu res krasnih fotografij gradov.
Kako gledate na življenje in katere vrednote so vam pomembne?
Povezovanje je nekaj, kar nas naredi močnejše. Želel bi si, da bi bilo Posavje z
leti še bolj povezano. S skupnimi močmi lahko regijo dvignemo med zanimivejše
lokacije, za nas in obiskovalce. Gradovi so samo ena izmed možnosti, ki so
meni prinesli ogromno zanimive zgodovine in še večjo ljubezen do
lastnega kraja. Tako, da vse, kar vas veseli, lahko razširite tudi med druge
ljudi. Vljudno vabljeni, da se nam
pridružite na profilih, napišite kakšno objavo ali naredite posnetek.
Hvala za pogovor in misli, ki ste jih delili z nami. Naj bo vaša pot po svetu še naprej zanimiva in bogata, želimo pa tudi, da bi se vedno radi vračali v Slovenijo in tudi v Sevnico.
Pogovarjala se je Alenka Kozorog.