Pred 150 leti je bil rojen Jože Plečnik, arhitekt, univerzitetni profesor, urbanist, oblikovalec, kateremu v čast je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturnih društev Slovenije (ZKDS)  priporočata ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, da tako pomemben jubilej počastijo z dejavnostmi v Tednu ljubiteljske kulture, ki letos poteka od 20. maja do 19. junija 2022.

V likovni sekciji KUD Polzela so v Tednu ljubiteljske kulture potekala predavanja in likovne delavnice, na katerih so se udeleženci  seznanili z  življenjem in deli arhitekta Jožeta Plečnika, nato pa  slikali njegove arhitekturne stvaritve.

V svet velikega mojstra Jožeta Plečnika je številne udeležence z zanimivim predavanjem popeljala arhitektka Klavdija Sitar.  »Danes se v Ljubljani nikakor ne moremo sprehajati, ne da bi pri tem pomislili na velikega mojstra, arhitekta Jožeta Plečnika. Brez njega Ljubljana zagotovo ne bi bila takšna, kot je. Na zemljevid svetovne arhitekture je Ljubljano postavil prav Plečnik.  Slovenska prestolnica res še nima objekta kakšnega svetovno znanega zvezdniškega arhitekta, kot so Frank Gehry, Zaha Hadid, Sir Norman Foster, ki bi v našo prestolnico pritegnili ljubitelje zvezdniške arhitekture, ima pa zagotovo svojo zanimivo arhitekturo, ki jo je ustvaril prav Plečnik in s tem postavil spomenik specifične arhitekture, ki vsebuje različne umetniške in arhitekturne sloge. Zagotovo Plečnik danes spada med vodilne slovenske arhitekte 20. stoletja. S svojimi deli je zaznamoval Slovenijo, Dunaj in Prago. Ne glede na to, da se je navduševal nad avantgardnimi smernicami moderne arhitekture, mu je uspelo iz tedaj prevladujočih trendov ustvariti svoj prepoznavni arhitekturni slog, ki ga je postavil ob bok drugim vidnim arhitektom 20. stoletja.«

Plečnik je bil rojen 23. januarja 1872 na Gradišču v Ljubljani. Njegov oče je imel v bližini mizarsko delavnico. Po končanem šolanju v Ljubljani je šolanje nadaljeval na državni obrtni šoli v Gradcu. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Odšel je na Dunaj in leta 1898 končal študij na akademiji lepih umetnosti pri Ottu Wagnerju kot najboljši v letniku  ter za izjemne dosežke na natečaju  prejel rimsko štipendijo za študijsko  potovanje po Italiji (Benetke, Rim) in Franciji (Pariz). Vrnil se je na Dunaj in profesorju Wagnerju pomagal pri načrtih mestne železnice ob kanalu Donave na Dunaju. Pozneje je odprl samostojni arhitekturni atelje, nato pa leta 1911 sprejel vabilo za profesorja v Pragi. V tem času je prenavljal grad Hradčani v predsedniško rezidenco in zgradil cerkev sv. Srca Jezusovega v Pragi. Plečnik je bil že od mladosti globoko veren, bil prepričan o potrebi po vrnitvi k prvotnemu neokrnjenemu krščanstvu. Čeprav je bil v tujini visoko cenjen, je imel močno željo, da se vrne v rodni kraj. V pismu svojemu bodočemu študentu je napisal: "Kosti teže h grobovom očetov in – če mi je dovoljeno tako izpovedati – ljubezen do preostale pedi naše zemlje narekuje: dvigni, dvigni se, nesi domov razdat svojo starost, svoj mir."  Leta 1921 je sprejel mesto predavatelja na Tehniški fakulteti v Ljubljani in nato predavatelja na popularni Plečnikovi šoli v Ljubljani.

Neprecenljive arhitekturne stvaritve v Sloveniji potrjujejo sloves arhitekta Plečnika, njegova arhitektura v Ljubljani pa je bila 28. julija 2021 vpisana v seznam Unescove kulturne dediščine.

Klavdija je svoje  poklicne izkušnje in spoštovanje  do priznanega arhitekta Plečnika čustveno in strokovno povezala in predavanje sklenila z mislimi: "Plečnik je svoje delo pojmoval kot življenjsko poslanstvo, v arhitekturi je iskal korenine naroda, oblikoval nacionalni slog, v izčiščeni simboliki je ustvaril sintezo etničnih načel in kulturnozgodovinskih vrednot. Kakovost njegove arhitekture se tako skriva v njegovih izvirnih rešitvah. Njegova arhitektura je presegla svoj čas in postala trajnostna, ne le s svojo monumentalnostjo in trdnostjo, temveč brezčasno simboliko. Zagovarjal je načelo, da ima arhitektura pomembnejšo nalogo kot le uporabnost in da arhitektura svetu pušča trajen pečat. Arhitektura lahko mesto, kraj postavi na zemljevid sveta.  Ustvaril je zrelo in moderno slovensko-evropsko arhitekturo, ki izžareva domačnost, je kakovostna in s tem prepričljiva. In ravno zato je danes Ljubljana mala prestolnica  na zemljevidu svetovne arhitekture.«

Slike Plečnikovih del in drugih arhitekturnih objektov bodo na ogled do konca meseca julija na gradu Komenda Polzela.

Mojca Korošec