Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, nepozabljena dela dobrote in ljubezni.

(W. Wordsworth)

Na pragu pomladi, na svoj rojstni dan, nas je zadnjič pozdravil Konrad Marušič, za prijatelje Kojo. Ne v uniformi vojaka 1. svetovne vojne, kot smo ga bili najpogosteje vajeni, ko je v vlogi vodnika obiskovalcem Občine Miren-Kostanjevica na doživet način približeval zgodbe preteklosti ljudi na »zahodnem robu«, obdobje 1. svetovne vojne, ki je pustila trajne sledi v okolju in ljudeh, pomen Primorske in težke preizkušnje naroda na poti do lastne države med zgodovinskimi zbirkami v Pomniku braniteljem Slovenske zemlje na Cerju, niti ne v športnih oblačilih, ko je med ostalinami Soške fronte in naravnimi kraškimi pojavi vodil udeležence številnih tradicionalnih pohodov po Poteh miru na Krasu, radovedne družine, šolarje in upokojence, ki so obiskali Jamo Pečinka ali muzeja opajske tradicije in 1. svetovne vojne v Opatjem selu ter navdušeni odkrivali pomen bičarstva za naše kraje v časih, ko še ni bilo traktorjev. Tudi ne razigrano in glasno, kot v obdobjih pripravljalnih del za Prvomajsko prireditev ali Opajski put.

Pozdravil nas je tiho, na daljavo in tako kot je živel, pokončno. V zadnjih mesecih boja z zahrbtno boleznijo se je umaknil in doma počakal, da se izteče njegov čas. Nam pa pustil spomin na odločnega in krepkega moža in sodelavca, ki je kot eden glavnih stebrov soustvarjal življenje lokalne skupnosti ter aktivno podpiral razvoj turizma v Občini Miren-Kostanjevica in destinaciji Miren Kras.

Zgodb, ki jih je dolga leta sam, kasneje v sodelovanju z občino in Fundacijo Poti miru ter v zadnjem obdobju  skupaj z ekipo Javnega zavoda Miren Kras na izvirne načine vključeval v turistično ponudbo širše regije, ni samo poznal, veliko jih je sam (do)živel, še več soustvaril. Najprej kot podpredsednik, nato dolgoletni predsednik TD
Cerje, ki mu je posvetil ves preostanek časa po dosledno opravljenem dopoldanskem rednem delu spremljevalca otrok s posebnimi potrebami v podjetju Uniplan d.o.o.

Poznal je vsak kotiček kraškega dela občine, bil je živi leksikon letnic in dogodkov, povezanih z vojnami na Krasu ter zgodbami vojakov na Soški fronti, ki so ostale trajno zapisane v kamnih, jamah, kavernah, grobovih na območju bojišča. Sooblikoval je zbirko 1. svetovne vojne iz najdenih osebnih predmetov vojakov in orožja, ki pomembno dopolnjuje pripoved temnega obdobja prve velike vojne 20. stoletja, skupaj z občino in Fundacijo Poti miru je postavil vsebino Jame Pečinka.

Poslovil se je v letu obeležitve 20. obletnice ustanovitve društva TD Cerje, a njegov prispevek skupnosti ostaja tudi brez tega mejnika trajno zapisan v lokalni skupnosti, v okolju, predvsem pa v srcih ljudi, ki smo imeli priložnost deliti z njim odmerjen čas skupne poti.

Kako se ga spominjamo

»Konrad Marušič bo ostal v naših srcih in spominih kot vizionar, prijatelj, predan član turistične društva Cerje in občan, ki je doprinesel k razvoju občine in ohranjanju dediščine. Čas, ki smo ga preživeli z njim, bo za vedno zaznamovan s toplino njegove prisotnosti in strastjo do dela. Hvala ti, Kojo, za vse, kar si storil. Tvoj duh in dediščina bosta za vedno ostala z nami.«

Aleš Vodičar, prvi predsednik TD Cerje

»Tvoj odnos do dediščine, prostora, zgodovine in ljudi je bil nekaj, kar sem pri tebi vedno občudovala.
S svojo predanostjo lokalnim običajem in znanju si pustil sled – in to predstavlja tvojo dediščino.

Zgodbe tega prostora se bodo brez tebe seveda pripovedovale še naprej. A vprašanje je, ali bodo povedane s takšno srčnostjo, zavzetostjo in predanostjo.Tvoja edinstvenost je neponovljiva in nenadomestljiva. Marsikatera steza ne bo več prehojena na enak način, kot je bila s tabo. Tvoja pot se je sklenila, a tvoja navzočnost ostaja – v kraški zemlji, ki si ji pripadal, in v spominih vseh, ki smo te vsaj delček tvoje življenjske poti spremljali.«

Anja Sedevčič Lasič, Svetovalka za turizem in kulturo, JZ Miren Kras

»Korad je bil v našem podjetju zaposlen na mestu spremljevalec otrok s posebnimi potrebami. Najprej je delal na relaciji Sežana - Nova Gorica (OŠ Kozara), nato pa na relaciji Sežana-Vipava (Cirius). Bil je eden prvih redno zaposlenih v našem podjetju, njegove največje odlike so bile, točnost, doslednost in zanesljivost, zaradi česar smo ga cenili tako v podjetju kot starši otrok in tudi zaposleni v ustanovah kamor smo otroke vozili.«

                                                                                                                      Božo Perdec, direktor Uniplan d.o.o.

»S Konradom Marušičem-Kojotom naju je povezala ljubezen do zgodovine prve svetovne vojne, ki je pustila globoke sledi v naših krajih. V njegovih besedah preteklost ni bila le zgodba, ampak živa resničnost. Bil je človek poti, radovednosti in dobrih okusov, vedno pripravljen na novo odkritje. Naše zadje potovanje lanskega maja danes nosim kot tih dragocen spomin na prijatelja, ki ostaja z menoj v mislih in zgodbah.«

Matjaž Frančeškin, prijatelj in član TD Cerje

“Konrad je bil več kot 20 let eden najpomembnejših sodelavcev pri ustvarjanju in razvoju Poti miru od Alp do Jadrana na območju Krasa. Brez takih lokalnih raziskovalcev in skrbnikov dediščine, bi spomin na soško fronto in vse njene žrtve, verjetno že počasi bledel. Bil je vodnik, informator in organizator dogodkov, lokalni skupnosti in fundaciji Poti miru je pomagal pri vzdrževanju in označevanju dediščine in poti ter pri pripravi besedil na informacijskih tablah. Tik preden je zbolel, smo skupaj naredili popis stanja informacijskih tabel in se dogovorili za način urejanja informatike. Žal bomo tudi ta skupni cilj morali doseči brez njegovih nasvetov in pomoči. Četudi Konrada ni več med nami, je in ostaja z nami med vsemi koraki po Poti miru okrog Cerja, Pečinke, Fajtega hriba in marsikje drugje po Krasu."

Maša Klavora, direktorica fundacije Poti miru

»Prvi in zagotovo najpomembnejši zunanji sodelavec novo ustanovljenega Javnega zavoda za turizem Občine Miren- Kostanejivca je, po uvodnem obodbju prilagajanja spremembi ob izgubi vloge prvega glasnika zgodb pomnika na Cerju, ki se ji je težko odpovedal, po nepozabnih skupnih letih prepletanja znajna, idej in sooblikovanja novih pristopov za dvig prepoznavnosti in zanimanja različnih ciljnih skupin za pomnik in dediščino Soške fronte, za izrazito ženski kolektiv kmalu postal NAŠ KONRAD. Nepogrešljiv pri praktično vseh turističnih zgodbah zadnjih osmih let: redno dežurstvo na info pultu preko vikendov, vodenja v pomniku, Jami Pečinka, na pohodih, pomoč pri praktično vseh dogodkih in prireditvah, razvijanje doživetij, med katerimi je prav »V čevljih vojaka 1. sv. vojne« z njim v glavni vlogi postalo največji hit Miren Krasa in bomo zanj težko našli nadomestilo. In na stotine drobnih in velikih trenutkov, ki so kolektivu dajali gorivo za pot naprej. Bil je del naše male družine in njegovega mesta nihče ne bo zapolnil, vsaj ne v srcih deklet, ki smo ga imele rade v vseh odtenkih,  trmastega in počasi prilogodljivega, a srčnega, ustrežljivega in zaneslivega. Za nas nenadomestljivega.

Arhitekt Jože Plečnik je dejal, da se veličina človeka meri po njegovem trajnem prispevku družbi. Konrad Marušič je bil velik človek.«

                          mag. Ariana Durnik, direktorica JZ Miren Kras

Avtorji zapisov: sodelavci, prijatelji in člani lokalne skupnosti
Fotografije: arhiv avtorjev