Biljenska mlaka, nekdanji glinokop, kjer so naši nonoti kopali glino za potrebe opekarne, je skozi desetletja postala pomembno zatočišče številnih rastlinskih in živalskih vrst. Iz prostora, ki je bil nekoč namenjen delu in preživetju, je nastal pravi mali ekosistem, kjer narava še danes živi v svojem ritmu – med trsjem se skrivajo želve sklednice, ob vodi regljajo žabe, nad gladino pa brenčijo žuželke.

Prav to zgodbo smo letos oživili v naši pustni povorki. Otroci so se preobrazili v igrive želvice, odrasli v bilke – rastline, ki uspevajo ob vodi in dajejo mlaki njeno prepoznavno podobo. Med nami so poskakovale žabice, sprehajali so se ribiči, nagajali sta dve muhi, posebno mesto pa je imel želvji kralj s svojim zvestim čuvajem. Na vozu je kraljevala velika želva sklednica – simbol življenja, vztrajnosti in prihodnosti mlake.

Z masko nismo želeli le popestriti pustnega dogajanja, temveč tudi opozoriti na pomen ohranjanja naravne dediščine, ki jo imamo dobesedno na domačem pragu. Biljenska mlaka ni le vodna površina, temveč del naše zgodovine in identitete – dokaz, da lahko iz človekovega dela zraste nekaj, kar narava vzame za svoje.

Malo blatni, malo mokri, predvsem pa zelo glasni in ponosni smo tudi letos pokazali, da znamo stopiti skupaj ter skozi smeh, ustvarjalnost in skupinsko delo ohranjati zgodbe našega kraja. In prav to je tisto, kar daje našim pustnim povorkam poseben čar.

Hvala vsem, ki s svojo ustvarjalnostjo, delom in dobro voljo ohranjate tradicijo našega kraja. Iskrena zahvala pa tudi vsem posameznikom in podjetjem, ki nas vsako leto podprejo – da lahko naše ideje zaživijo, naši vozovi zapeljejo, naši pustarji pa ostanejo dobre volje in polnih trebuščkov.

Društvo žena Bilje

Foto: Alan Podgornik