Letošnja jesenska izvedba Festivala Kraška gmajna, ki se bo odvijal med 24. septembrom in 15. oktrobrom, vabi na čezmejno raziskovanje geoloških posebnosti Krasa. Rdeča nit letošnjega pestrega programa je povezana tudi z Mednarodnim dnevom geopestrosti.

Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov (ORA Krasa in Brkinov), Regija Furlanija Julijska krajina, Kobilarna Lipica, Javi zavod Miren Kras, Botanični vrt Sežana, Park Škocjanske jame in Mitski park, Zavod RS za varstvo narave in Inštitut za raziskovanje krasa ter Turistično društvo Brest in Razvojno društvo Pliska so zasnovali pestro in bogato jesensko dogajanje na čezmejnem območju.

Kar 9 dogodkov, ki se bodo zvrstili na območju enega najbolj pestrih habitatov na svetu, bo pozornost ob strokovni podpori predstavnikov Zavoda RS za vartvo narave, OE Nova Gorica, namenilo tudi bodočemu čezmejnemu geoparku Kras-Carso.

Vse prireditve in vodeni ogledi so za obiskovalce brezplačni. (Program posameznih dogodkov je na voljo TUKAJ.)

Kot en izmed prvih dogodkov v sklopu Festivala Kraška gmajna se je preteklo nedeljo, 24.9. 2023 odvil tudi voden pohod po kraški gmajni z ogledom Krompirjeve jame.

Vodenega pohoda se je udeležilo več kot 40 obiskovalcev, ki so na poti prisluhnili geološkim pestrostim katere je predstavila geologinja in predstavnica Zavoda za Varstvo narave, Martina Stupar. Voden pohod od Temnice do Krompirjeve jame pa so prevzeli predstavniki Jamarskega kluba Temnica z vodnikoma Samom Miletičem in Francem Bizjakom. Na poti so obiskovalci spremljali prvine kraške gmajne, med katere zagotovo sodi tudi oblikovanje kraške kulturne krajine. Spoznavali so značilnosti suhih zidov, ki še danes po dolgem in počez prepredajo kraško krajino in predstavljajo en izmed njenih temeljnih gradnikov. Ob poti so se ustavili in si ogledali tudi zelo lep primer ohranjene pastirske hiške – pomemben element pastirske dediščine Krasa. Pot je vodila tudi mimo sledov in ostalin 1. svetovne vojne, namreč med Temnico in Kostanjevico je nekoč vodila ozkotirna železnica, ki je bila zasnovana za oskrbo fronte, danes so sledovi kamnitih nasipov še vedno vidni. Vsekakor je glavno atrakcijo pohoda predstavljal ogled Krompirjeve jame, ki so jo v času 1. svetovne vojne vojaki uporabljali kot zaklonišče. Krompirjeva jama naj bi svoje ime dobila po tem, ker naj bi v njej skladiščili krompir, zagotovo pa je poleg krompirja v najhujših časih gostila tudi do 500 vojakov, ki so v njenem podzemlju našli zatočišče. Jama je danes lepo urejena in za obiskovalce dostopna po predhodni najavi, slednja pa predstavlja tudi prizorišče kulturnih in različnih glasbenih dogodkov. Ob povratku nazaj na izhodišče je pohodnike čakala tudi okrepčilna kraška malica, za katero je poskrbel Božo Leban iz Turistične kmetije Leban v Lipi na Krasu.