Nekako tradicija je že postala, da se upokojenci našega društva vsako drugo leto poskušamo zavrteti ob glasbi v živo v hotelu Delfin v Izoli. Tako je tudi letošnje leto prišlo na vrsto. Drugo leto se bomo, kot prav tako tudi vsako drugo, srečali ob Martinovi večerji.

Enodnevni izlet je potrebno zapolniti še z drugimi dogodki. Tako smo organizirali oglede Sečoveljskih solin in Piranskega akvarija.

Prijazna in zgovorna vodnica nas je peljala po Sečoveljskih solinah približno kilometer daleč mimo solnih bazenov do večnamenskih objektov, ki služijo v turistične namene. Celovit kompleks predstavlja lepo narejena maketa, kjer smo ugotavljali, da naš ogled zajema le manjši njegov del. S predstavitvenim filmčkom pa je bilo prikazano življenje na solinah v pretekli letih, da ne rečemo celo v stoletjih.

Za ogled akvarija v Piranu pa smo se morali razdeliti v tri skupine, saj bi sicer bil preveli šok za ribe, ko bi zagledale ustrezno prebarvane sivolase gospe in bradate gospode. Tudi tam smo z radovednostjo poslušali vodnico, ki nam je predstavljala življenje predvsem v slovenskem morju.

Pozabil sem povedati, da je bilo veliko zanimanje za izlet, na katerega se nas je prijavilo kar za dva avtobusa. Na upravnem odboru smo sklenili, da v bodoče ne bomo omejevali števila prijavljenih in, če bo več vpisanih, kot je za en avtobus, bomo organizirali ustrezen dodatni prevoz. Seveda, se s tem poveča delo na logistiki, kar je za organizatorje pravi izziv.

Ker je to bilo prednovoletno srečanje, nismo pozabili na ogled z lučkami okrašenih mest. Potniki enega avtobusa so si ogledali Piran, drugi pa Koper in Izolo.

V večernih urah smo se vsi zbrali na večerji v hotelu Delfin v Izoli. Kot po navadi so nas postregli v posebni sobi, da nas pri klepetu ni motila glasba v živo. Toliko smo si imeli še za povedati – saj veste tisti vic, ko sta dve ujetnici zapustili zapor. Skoraj vsi smo se šli vsaj enkrat zavrteti, tudi Tatjana in Zorko - čestitam.

Pred polnočjo so nas postregli s penino, kjer smo si nazdravili potem, ko je predsednik vsem skupaj zaželel mirne in vesele praznike in, da bi se v novem letu še večkrat srečali, kar pomeni, da bomo zdravi in polni energije.

S prehodom v nov dan, ki je bil v tem letu najkrajši (saj je imela Milojka rojstni dan) sta nas voznika peljala proti domu. Silvanota ni bilo, da bi nam povedal kak vic, ki smo ga sicer že večkrat slišali in pri naših letih tudi uspešno pozabili.

Zapisal Vojko