Program letošnjih Opekarskih dnevov se je pričel junija z navdušujočim koncertom mladih biljenskih glasbenih talentov, ki so pod mentorstvom Ingrid Praznik obogatili uvodni večer. Naslednji dan so se obiskovalci preizkušali v gnetenju in oblikovanju gline pod budnim očesom članic in članov Društva keramikov ter pokušini dobrot izpod rok članov Društva upokojencev in članic Društva žena. Ogledali in spremljali smo, kako so nekoč stari frnažarji ročno izdelovali cegle in korce, kar nam vedno rada demonstrirata malo manj stara frnažarja Aleksander Nanut in Cvetko Čevdek, ki sta, čeprav v malo drugačnih in predvsem modernejših časih, v opekarni izpolnila svojo celotno delovno dobo.

Zgodbe goriških opekarjev

V osrednjem delu kulturnega programa smo se člani KTD Zarja Bilje osredotočili na zadnjo izdano knjigo s to tematiko z naslovom Zgodbe goriških opekarjev. V njej je tudi pripoved enega izmed prej omenjenih demonstratorjev ročnega dela, Aleksandra Nanuta. Odlomke iz njegovega zanimivega zapisa, je prebrala Lučana Petrovčič, Aleksander, ki se ji je pridružil na odru, pa se je ob njih še razgovoril in jih dopolnil.

Pripoved v knjigi začenja pravzaprav z zgodbo svojega očeta, prav tako frnažarja, in ima zato vpogled v delo opekarjev že za celo generacijo pred nastopom svoje službe. Kot otrok se je Aleksander z vrstniki pozimi hodil gret na peč, frnažarji pa so jim pekli krompir in pripovedovali zgodbe. V knjigi je Aleksander podrobno opisal težke pogoje delavcev in istočasno njihovo zavest in pripadnost opekarni, hkrati pa poudaril, da so se opekarji kljub tem težkim pogojem znali sprostiti in poveseliti. Rad se spomni lepih dogodkov kot zaposleni delavec pri Goriških opekarnah, saj je znani rek: »Če ne boš priden v šoli, boš šel delat k frnaži!« doletel tudi njega in je na frnaži preživel celotno delovno dobo. Vendar so bila sedemdeseta leta in vsa nadaljnja tudi pri opekarni razvojno usmerjena, tako da so težaško ročno delo zamenjali stroji in proizvodnja se je postopoma avtomatizirala. Z nami je delil tudi anekdoto o jugoslovanskih generalih, ki jih je na frnažo pripeljal Negovan Nemec, ob čemer smo se prisrčno nasmejali.

Ob prazniku je vsem Biljencem in organizatorjem v svojem nagovoru čestital tudi župan Mauricij Humar, prireditve se je udeležila tudi direktorica Javnega zavoda Miren – Kras mag. Ariana Durnik.

Večerni kulturni program so s čudovitim petjem obogatile pevke Društva Glas pod vodstvom Ingrid Praznik, na kitari jih je spremljal Robi Rolih. S svojim naborom pesmi so se pridružile skupni tematiki letošnje delavnice v glini – pticam.

Razstava ptiči drugačne sorte

Gregor Maver, eden izmed dveh mentorjev Društva keramikov Bilje, je uradno odprl razstavo Ptiči drugačne sorte, Mira Fon pa je prebrala pravljično pripoved o ptičih, ki so se ustavili v Biljah. Razstava je postavljena v naravi, v parku ob Potoku.

Tudi v dvorani je bila postavljena opekarska razstava. V preddverju dvorane sta bila na ogled še dva panoja, ki predstavljata revitalizacijo opekarne. Vsebino slednjih je prikazala Hana Tifle, mag. arhitekture, ki je temo obdelala v okviru magistrske naloge.

Društvo žena je poskrbelo za frnažarsko večerjo, to je pečen krompir in perutničke, Negovan Marega pa še za eno pogosto hrano opekarjev, šelinko. Za glasbo so poskrbeli mladi Biljenci in DJ Alan Žorž. V nedeljo je bila v biljenski cerkvi darovana sv. maša za opekarje.

Ponovno se je izkazalo, da je tradicijo opekarstva vredno ohranjati!

KTD Zarja Bilje