»Tvoja roka, moj oče, zemlje mi lepoto odpirala,
In – čudo za čudom – zavese prirode odstirala.
Ti kazal si NJIV mi plodove, sprovajal me v LES,
razkladal skrivnosti glasov in družine dreves.
In VEDELA SVA, kje kosi mladijo, kje drozgi,
kod divji mož hodi, kje VILE se skrivajo v gozdu.«

Takole je o lesu in gozdu ter ljubezni do narave rimal besede Oton Župančič v "Dumi" in enako spoštljivo so o istih vrednotah razmišljali zbrani v Pomniku miru na Cerju, v sredo, 16. oktobra, na odprtju razstave ČAR LESA.

Les kot primarni in elementarni material spremlja človeka od pradavnine. Lesena palica je bila skupaj s kamnom prvo človekovo orodje in orožje. Poleg elementa preživetja in spodbujevalca človekovega razvoja, še posebej v povezavi z uporabo ognja, je les skozi čas postal temeljni gradnik kulture bivanja. Kot gradbeni material, kot surovina v pohištveni, prehrambni, celo čevljarski industriji, v pestrih oblikah posode, kuhinjskega pribora, embalaže, se z njim srečujemo v gospodinjstvih. Iz lesa so palete, delovna orodja in stroji, uporablja se tudi v transportu. Nenazadnje ga najdemo v najbolj subtilnih in prefinjenih oblikah umetniškega izražanja, ki jih omogočajo izjemne lastnosti lesa: mehkoba, barva, struktura, prožnost in trdnost, celo vonj – vse, kar pride do izraza pri oblikovanju nakita, oblek, modnih in dekorativnih dodatkov ter nenazadnje pravih umetnin.

“Včasih je bil Iztok Miren narekovalec trendov razvoja lesne industrije, danes smo ponosni na največjo žago bukovine v Sloveniji, Marušič d.o.o. v Opatjem selu,” je v uvodnem pozdravu poudaril župan Občine Miren-Kostanjevica, Mauricij Humar.

Les skozi čas ohranja pomembno vlogo v človekovem življenju in se danes ponuja kot generator zelene in zdrave prihodnosti. Zato ni naključje, da je razstava, ki jo sestavlja 75 izdelkov 44 razstavljavcev iz vse Slovenije, med njimi devet lokalnih, ki so prispevali 23 unikatnih primerkov, dobila priložnost gostovanja na eni najbolj obiskanih lokacij v regiji in hkrati v največji znamenitosti turistične destinacije Miren-Kras. Ta se je prav v tem mesecu z eno od številnih oprijemljivih zgodb o ljubezni med človekom in naravo letos že šestič zapored uvrstila med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu – tokrat z mednarodnim projektom ZVOKI MIRU, kot edinstvenim primerom valorizacije kulturno-zgodovinske dediščine 1. svetovne vojne.

Primorska je pred dobrimi 30 leti, v obdobju Jugoslavije, veljala za zibelko pohištvene in lesne industrije. Meblo Nova Gorica, Lipa Ajdovščina, Iztok Miren so bila podjetja, ki so narekovala trende v dizajnu in kakovosti v Evropi in po svetu. Danes na bogati dediščinski popotnici pot nadaljuje nekaj malih lesnih podjetij in obrtnikov. Za ohranjanje stroke in poklica mizarja skrbi Lesarska šola v Novi Gorici. V Solkanu je bila pred nekaj leti postavljena stalna razstava o mizarstvu. Vse to je rezultat predanih posameznikov, nekateri med njimi so združili znanje in moči v Konzorcij za les severne Primorske, ki je tudi partner projekta ČAR LESA in soorganizator razstave na Cerju.

Njihov predstavnik, Nedeljko Gregorič, je prisotnim predstavil poslanstvo združenja in poudaril pomen sodelovanja z mladimi.

Presenečenje večera je bila violinistka, magistrica in profesorica violine Ana Cotič, ki je na violini, izdelani po dizajnu Oskarja Kogoja, zaigrala Montijevo skladbo Czardas.

Tudi s tem je simbolično pokazala, da je les eden izmed najboljših naravnih materialov z izjemnimi lastnostmi, na katere pri svojem delu prisega tudi svetovno uveljavljeni industrijski oblikovalec, profesor in velik umetnik, tudi častni občan Občine Miren-Kostanjevica, Oskar Kogoj. V svoji dolgoletni in nadvse uspešni karieri je za svoje edinstvene dizajnerske izdelke, med njimi celo violino, prejel številna mednarodna priznanja in pohvale. Njegova dela so razstavljena v muzejih po vsem svetu, tudi v newyorški MOMI. Veliko, verjetno najdlje, je ustvarjal prav z lesom. Bil je glavni oblikovalec pohištva v Meblu NG, veliko je delal za Lipo Ajdovščina in italijanska pohištvena podjetja.

Kaj mu pomeni les in kaj razstava na Cerju, je povedal v prvi osebi in se tudi simbolično zahvalil trem zaslužnim za to, da se promocija pomena lesa kot strateškega materiala, ki lahko v veliki meri prispeva k razogljičenju družbe, ustvarjanju zelenih delovnih mest in novih poslovnih priložnosti za mlade generacije. Poleg Darinke Kozinc, dolgoletne ravnateljice Lesne šole v Novi Gorici, in aktualnega predsednika Konzorcija, Nedeljka Gregoriča, se je posebej zahvalil tudi prof. dr. Francu Pohlevnu, prvoborcu za pravice slovenskega lesa, ki je skupaj z Društvom za zaščito lesa Slovenije in Svetom za les leta 2009 zasnoval vseslovenski projekt potujočih razstav ČAR LESA. Razlog je bil izjemno slab odnos družbe, politike in gospodarstva do lesa, ki poleg vode predstavlja praktično edino nacionalno strateško surovino, ki jo zaenkrat še imamo v izobilju, a je žal ne izkoriščamo dovolj, še manj na pravi način.

Razstava od takrat potuje po Sloveniji z namenom osveščanja, izobraževanja in promocije lesa. Kljub dejstvu, da ima Slovenija kot tretja najbolj gozdnata evropska država velike zaloge lesa, praksa kaže, da niti približno ne izkoriščamo dovolj velikega potenciala, sploh v kontekstu zelenega preboja. Les je namreč edini material, ki nam tudi v procesu predelave omogoča ohranjati standard z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Izdelki iz 100-odstotno masivnega lesa so namreč 100-odstotno zeleni, saj so sestavljeni iz treh osnovnih sestavin: sonca, vode in ogljika, zato so v celoti razgradljivi in ponovno uporabni. Kubični meter dreves v naravi absorbira veliko več CO2, kot ga proizvede predelava kubičnega metra lesa.

Zagotovo je les kapital prihodnosti Slovenije. Kako bi lesno industrijo lahko bolje izkoristili za ustvarjanje zelenih delovnih mest, za hitrejši regionalni razvoj in nenazadnje ustvarjanje poslovnih priložnosti za mlade generacije, je v nagovoru prisotnih razmišljal Zoran Bricman iz direktorata za lesarstvo na MGTŠ.

“Les je naš nacionalni ponos, saj gozdovi prekrivajo skoraj 60 % površin, s čimer se uvrščamo na tretje mesto v Evropi. Je tudi eden najbolj močnih simbolov slovenstva. Gozd ima v lasti vsak četrti državljan. Les ni vpet samo v gospodarstvo, ampak tudi v bogato kulturno dediščino. Na nek način simbolizira tradicijo in prihodnost. Zato nosi razstava ČAR LESA tako močno sporočilo,” je poudaril mag. Marko Rusjan, državni sekretar na MZK, ki je imel posebno nalogo in čast, da je razstavo tudi uradno odprl.

Mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, je večer povezovala v obleki, ki so jo izdelali dijaki Lesarske šole iz Maribora, Klemen Mravljak, Kevin Cerovec in Jan Hercog. Obleka, poimenovana Lesena kraljica, je bila prvič razstavljena na EXPO v Dubaju leta 2022.

Zelo čustven, izobraževalen in z močnimi sporočili obarvan večer se je zaključil s povabilom, da v vsakdanjem zasebnem in poslovnem življenju izbiramo premišljene odločitve ter ponudimo lesu več prostora v vseh njegovih pojavnih oblikah, saj bo tako vsak izmed nas prispeval k graditvi zdrave, nizkoogljične prihodnosti.

Razstava 75 unikatnih lesenih izdelkov, ki so opremljeni s podatkom o prispevku k znižanju CO₂ v ozračje, bo v Pomniku na Cerju na ogled do 11. novembra.

Tekst: Javni zavod Miren Kras
Foto: Alenka Slavinec