V danih razmerah je bila razglašena velika požarna ogroženost.
V petek 15. 7. 2022 je na območju občine Miren – Kostanjevica prvič zagorelo ob regionalni cesti Miren – Opatje Selo. Požar, ki je zajel območje 6 ha, so lokalne gasilske enote uspele še isti dan obvladati, a je do vnovičnega požara veliko večjih razsežnosti prišlo le nekaj dni kasneje. V nedeljo 17. 7. 2022 so v dopoldanskem času območje Renškega vrha in Fajtega hriba zajeli novi plameni.
Požar se je zaradi presušene vegetacije in močne burje širil v smer JZ proti Cerju in italijanski meji s hitrostjo 1 km/uro in zajel območje 390 ha (4 km v dolžino in 1 km v širino). Pogorišče je skoraj 4x večje od ostankov požara, ki je leta 2019 besnel v okolici Pomnika miru na Cerju.
Z razplamtelimi zublji se na terenu že dva dni bori 425 gasilcev iz petih gasilskih regij: severna Primorska, južna Primorska, regije Ljubljana 1, Gorenjska, Notranjska, danes pa so se jim na terenu pridružile tudi enote iz regije Ljubljana 2 in 3.
Simon Vendramin, ki skupaj z regijskimi poveljniki gasilskih enot vodi reševanje, je povedal, da je Slovenija zaradi izrednih razmer in nedostopnosti terena aktivirala državni načrt za večje požare v naravnem okolju, v katerega je bilo potrebno vključiti tudi zračne sile. Za vzdrževanje mokrega varovalnega pasu trenutno skrbita 2 helikopterja slovenske vojske in 2 helikopterja italijanske civilne zaščite Furlanije Julijske krajine s košarami kapacitete 700 l. Vodo zajemajo iz namenskih zajetij iz vodovodnih omrežji Kras, Šebelje in Miren.
Klicu na pomoč, ki ga je država naslovila tudi na Evropsko unijo, so se prvi odzvali Hrvati in k nam že v nedeljo popoldan usmerili letalo za gašenje požarov Canadair.
Specialno letalo s kapaciteto 6.000 l morsko vodo zajema v sosednjem Tržaškem zalivu. V najtežjih trenutkih je odigral odločilno vlogo pri zaustavitvi požara, ki se je do večera nevarno približal naseljema Kostanjevica ter Lokvica (Segeti).
Požar se je v pretežnem delu razširil na območje ostalin 1. sv. vojne, ki je še vedno polno neeksplodiranih ubojnih sredstev, kar je delo gasilcev dodatno otežilo. V ta namen je bila aktivirana tudi Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Severnoprimorske regije.
Zaradi izjemne suše, visokih temperatur in prisotnosti močnega vetra bo potrebna še nekajdnevna prisotnost gasilskih in ostalih enot na terenu. Za oskrbo predanega reševalnega osebja skrbi Civilna zaščita občine Miren – Kostanjevica ob pomoči domačinov.
Župan Mauricij Humar: »Žal nas je zopet doletela nesreča, ki je vse pogostejši sopotnik sušnih poletij na Krasu. V zadnjem tednu smo bili priča kar dvema velikima požaroma, ki predstavljata veliko preizkušnjo za našo občino. Izredno sem hvaležen gasilcem in vsem ostalim enotam, ki se trenutno borijo na terenu. Prebivalce in obiskovalce območja pozivam, naj se tudi po koncu požara v naravi gibajo le na zato označenih poteh, saj je območje še vedo nevarno zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev iz časa 1. sv. vojne. V primeru najdbe/opažanja katerega izmed teh sredstev je to potrebno javiti Državni enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Ko bo požar pogašen, nas največje delo šele čaka – potrebna bo evalvacija škode, ponovna vzpostavitev poti, sanacija prizadetega območja ter pogozdovanje. Ampak prepričan sem, da nam bo, tako kot v preteklosti, s skupnimi močmi ponovno uspelo povrniti naravi njen sijaj.«
A vsaka, še tako tragična naravna katastrofa lahko pomeni novo priložnost. To smo dokazali pred dobrimi 3 leti s kampanjo Drevo za Cerje, ki se je kot feniks dvignila iz pepela, ostalega po požaru, ki je v letu 2019 hudo prizadel neposredno okolico Pomnika miru na Cerju. S kampanjo, ki je povezala slovensko in tujo javnost, smo v preteklih letih uspeli v sodelovanju z Zavodom za gozdove in številnimi prostovoljci prizadeto območje pogozditi z več kot 14.000 borovci in 250 ostalimi avtohtonimi drevesi, ki so našla prostor v Drevoredu hvaležnosti.
»Na območju Goriškega Krasa, ki stoletje po 1.svetovni vojni bogato naravno in zgodovinsko dediščino neguje in ohranja tudi v obliki turističnih doživetij, spletenih ob transverzali Poti miru od Alp do Jadrana, se zdi, kot bi bili nenehni ujetniki plesa življenja in smrti. Komaj se poberemo po eni nesreči, nas druga ponovno prizemlji. Kot da področje še ni očiščeno odtisov gorja in potrebuje moč ognja.
Počakali bomo, da strokovne službe na terenu opravijo svoje delo in se nato pripravili na nov način pripovedovanja naše edinstvene zgodbe, povezane z zapuščino Soške fronte, ki postaja na tragičen način nadvse avtentična« je ob naravni katastrofi dejala direktorica Turizma Miren – Kostanjevica, mag. Ariana B. Suhadolnik.
Naj bo tudi ta presunljiv dogodek priložnost, da ponovno združimo moči v želji po hitrejšem okrevanju narave, po vrnitvi naravnega habitata številnim živalskim vrstam, ki so ga izgubile, in hkrati k boljši ozaveščenosti o pomenu varovanja gozdov, ki predstavljajo neprecenljivo bogastvo človeštva in planeta.
Ekipa Turizma Miren - Kostanjevica
