Zgodaj zjutraj smo se preko mejnega prehoda Gorjansko odpravili proti Boljuncu, po domače B'lunc, v občini Dolina. Iz vasi smo se peš odpravili proti prvi od treh destinacij našega izleta. Dolina reke Glinščice (Val RosandraI) je slikovita dolina, ki se nahaja jugovzhodno od Trsta v bližini slovensko-italijanske meje. V dolini je več naravnih in kulturnih znamenitosti, ki smo si jih tekom pohoda ogledali. Govorimo o slapu Supet, stenah Kraškega roba, nekdanjem rimskem vodovodu, trasi nekdanje železnice, cerkvi sv. Marije na Pečeh ...Krožno pot po dolini smo zaključili v Borštu, kjer smo se pogostili z domačimi dobrotami.

Nabrežinski kamnolom

Naslednja destinacija je bila največji nabrežinski rimski kamnolom Cava Romana. To lokacijo smo si izbrali, ker je veliko naših prednikov, »nonotov«, delalo v tem kamnolomu. Vodič in geolog sta nam razkazala kamnolom, kjer že od Rimljanov kopljejo t. i. nabrežinski marmor. Predstavila sta nam tehniko lomljenja kamna nekoč in danes in še mnogo drugih zanimivosti. Kamnolom je fascinanten zaradi svoje zgodovine in razgleda. Če ga pogledamo z določene panoramske točkem lahko vidimo koliko truda je bilo potrebno za pridobivanje marmorja v starih časih.

Ribiški muzej v Križu

Tretja destinacija je bil Križ (Santa Croce) ter obisk zelo zanimivega Ribiškega muzeja tržaškega primorja. Domiselno opremljen in bogat mali muzej slovenskega ribištva je bil postavljen z veliko skrbnostjo in strastjo domačinov. Opremljen je s predmeti, ki so jih podarili domači ribiči tržaškega zaledja. Vodič Franco Cossuta zna navduševati nad slovenskimi lovci tun, ki so nekoč lovili na področju med Trstom in Timavo. Gospod je še eden redkih iz zadnje generacije ribičev, ki so se trudili polniti mreže na slovenski avtohtoni obali, dokler ni ribištvo, ki je bilo tu dolga stoletja glavni vir preživetja Slovencev, popolnoma zamrlo.

Stalna razstava prikazuje pripomočke za ribolov, mreže in orodje, dokumente iz srednjega veka, stare upodobitve in fotografije vsakdanjega življenja ribičev. Beseda nanese na naše prvo plovilo, staro več kot 1000 let. Gospod Franco pravi: »Kaj bi dali narodi za tako plovilo, kot je čupa! Slovenci pa jo imamo, pa nič ne vemo o njej!« Franco lahko, s svojim strastnim pripovedovanjem o slovenskem ribištvu in potapljaštvu, v vsakemu Slovencu vzbudi narodni ponos.

Po vseh teh zanimivih in prijetnih doživetjih smo se vrnili v Lipo, kjer smo ob kostanju in drugih dobrotah nadaljevali druženje pozno v noč. Nad izletom smo bili navdušeni. Čeprav včasih mislimo, da poznamo domače in okoliške kraje, kar hitro vidimo, da je vedno znova mogoče odkriti kaj novega, še nepoznanega.

Martin Kavčič, predstavnik Društva Škrla, Lipa