Za naš jesenski izlet smo si v našem društvu izbrali obisk sv. Višarij in okolice.  Zaradi nepredvidenih okoliščin nam je izlet skoraj odplaval povodi, na koncu pa nam je le uspelo.

Tako smo se v četrtek 18. septembra zjutraj odpeljali mimo Vidma do Žabnic v Kanalski dolini. Kar hitro smo se z žičnico zapeljali na vrh 1776 m visokih Sv. Višarij. Na vrhu nas je pričakalo sinje  modro nebo in nam, že tako dobro razpoloženje, še dvignilo. Po kratkem pohodu do vrha gore in ogledu okoliških gora smo se sprehodil do cerkve Višarske matere božje. Cerkev je bila v svoji 700-letni zgodovinbi večkrat uničena, nazadnje v 1. sv. vojni. Le kip Marije z detetom je še iz leta 1360, ko je bila zgrajena na Višarjih prva kapela. Višarska cerkev predstavlja romarsko pot štirh sosednjih narodov ( Slovencev, Avstrijcev, Furlanov in Italijanov).  Po ogledu cerkve in stenskih poslikav našega slikarja Toneta Kralja je v njej zadonela slovenska hvalnica devici Mariji, marsikdo se je tudi predal molitvi in priprošnjam.

Po spustu v dolino, nas je pot vodila do Belopeških jezer, ki so italijanski narodni park. Ležijo v ledeniški dolini po Mangrtom in Poncani. Posebej dolnje jezero je izredno lepo . Po kosilu v Ratečah  v Zelencih smo se peš odpravili  do izvira Save Dolinke v Zelencih, ki  so ostanek ledenika , iz globin jezerca pa privre na površje kristalna voda.

Ekskurzijo smo zaključili v dolini pod Poncami -  Planici.