Letos smo gostili dva mlada astronoma, Roka Vogrinčiča in Vida Primožiča, s katerima že vrsto let vodimo projekt gradnje radijskega teleskopa v naši občini. Dogodek je predstavljal uvod v jesensko slavnostno odprtje radijskega teleskopa.

Uvod v radijsko astronomijo z Rokom Vogrinčičem

Vogrinčič je doma iz Tišine v Prekmurju. V svet radijske astronomije je vstopil med študijem fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in doktoriral iz astronomije.

Radijski valovi, ki smo jih navajeni iz radijskih sprejemnikov in telefonov, so ena od vrst svetlobe kot tista, ki jo vidimo s prostim očesom. Razlika je v tem, da imajo precej daljšo valovno dolžino oziroma manjšo frekvenco. Oba tipa svetlobe sta del svetlobnega spektra, ki združuje vse vrste svetlobe od radijske preko infrardeče in vidne do ultravijolične rentgenske in žarkov gama. Za začetnika radijske astronomije šteje Karl Janski, ki je ob delu s svojo anteno po naključju odkril, da naša galaksija Rimska cesta oddaja radijske valove. V naslednjih letih so se pojavljale vedno večje parabolične in druge antene, ki so sprejemale radijske signale iz vesolja pri različnih frekvencah. Tako so nastale radijske karte celotnega neba. Razvila se je tudi interferometrija, pri kateri se signale iz različnih oddaljenih anten združi in tako odkrije detajle, ki so optičnim teleskopom nevidni.

Radijsko valovanje v naravi lahko nastaja na različne načine. Navadno telo, ki ima določeno temperaturo, odda s sevanjem nekaj svoje energije tudi v obliki radijskih valov. Drugi način je, da negativno nabit elektron zaradi prisotnosti drugih električno nabitih delcev ali magnetnega polja zavija in tako oddaja radijsko valovanje. Ali pa elektroni v določenih atomih zaradi posebnih fizikalnih značilnosti oddajo radijske signale. Našteti procesi se dogajajo na Soncu in ostalih zvezdah, v meglicah, galaksijah in drugih astronomskih telesih. Tudi planete lahko opazujemo v radijskem spektru, kjer je najbolj markanten Jupiter, ki v interakciji s svojo luno Io povzroča močne radijske emisije. Radijskih signalov seveda ne moremo videti, zato potrebujemo antene, ki valovanje spremenijo v električni signal. Tega je potrebno ustrezno elektronsko obdelati in nato prikazati na zaslonu. Na koncu svojega prispevka je Rok na primeru našega radioteleskopa prikazal vso potrebno infrastrukturo, elektroniko in ostale naprave, ki ves ta proces omogočajo.

Razvoj zaščite sprejemnika mikrovalov pred motnjami

Vid Primožič je doma iz Tržiča na Gorenjskem. Diplomiral je iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer trenutno končuje magisterij iz astronomije.

V prispevku je predstavil še druge vrste astronomskih opazovanj, ki se ukvarjajo z očem nevidno svetlobo. Radijska opazovanja se dodatno zapletejo, kadar je valovna dolžina primerljiva in tudi večja od naprav, ki te valove opazujejo. Od radijskih je prešel k rentgenskim teleskopom. Rentgenska zrcala so bolj podobna trobentam vstavljenim ena v drugo kot navadnim zrcalom.

Na kratko je predstavil tudi tematiko lastne magistrske naloge, ki zajema razvoj zaščite sprejemnika mikrovalov pred motnjami. Ti zaščitni elementi bodo uporabljeni na vesoljskem teleskopu za opazovanje mikrovalovnega sevanja ozadja, ki predstavlja ostanek svetlobe izsevane ob velikem poku. Za zaključek je predstavil še opazovanje kozmičnih delcev. To so protoni, elektroni in drugi delci z veliko energijo, ki priletijo iz vesolja v Zemljino atmosfero in povzročijo različne jedrske reakcije. Te opazujemo s pomočjo posebnih detektorjev vkopanih v zemljo ali s posebnim tipom teleskopov za šibke bliske svetlobe, ki so rezultat jedrskih reakcij v atmosferi.

Večer so popestrile glasbenice Jana, Ema in Sofija Avšič. Katarina Brešan vsako leto oblikuje plakat in skrbi za fotografsko dokumentiranje astronomskih večerov. Zahvala tudi Mitji Klančiču, ki je soustanovitelj astronomskih večerov in jih že od samega začetka soorganizira. Vedno prevzame praktični del opazovanja s teleskopi, izdeluje modele osončja, sistema Zemlje, Lune in Sonca ter skrbi za razlage obiskovalcem. V teh letih so se nam pridružili astronomi: Bogdan Vuk, Gregor Badalič in Astronomsko društvo Fara ob Soči iz Italije s predsednikom Enricom Pettarinom. Zahvala gre tudi Zavodu za turizem Miren - Kostanjevica, ki vsako leto odstopi prostor Pomnika na Cerju.

Andrej Brešan

Foto: Katarina Brešan