V zapisih generalnega vikarja Adama Sontnerja najdemo prvi zapis o cerkvici sv. Katarine, ki je nastal ob vizitaciji 25. novembra 1624 leta. Po predvidevanjih je bila to majhna v poznem gotskem slogu zgrajena cerkev, k kateri je spadal tudi zvonik zgrajen iz moravškega peščenjaka. V Valvazorjevih zapisih najdemo podatek, da ima cerkev v Rafolčah dva oltarja in sicer sv. Katarine in sv. Antona Padovanskega .  Obletnico posvetitve, ali žegnanja praznujejo na prvo nedeljo po Marijinem Vnebovzetju in tako je bilo tudi letos. Čeprav je cerkev vseskozi spreminjala svojo podobo je njen namen zbiranja vernikov k molitvi in priprošnji zavetnici sv. Katarini za zdravo pamet ostal vseskozi enak. Največ zaslug za redno vzdrževanje in obnovo vseskozi nosijo mežnar in ključarji in tudi pri tokratnih obnovitvenih delih je bilo tako.  Dela je blagoslovil ob somaševanju Jaka Barleta, tokrat glavnega mašnika in duhovnega pomočnika Ivan Povšnarja domači župnik Andrej Svete, ki se je na koncu zahvalil poleg obema ključarjema in Boštjanu Tekavcu še vsem faranom, ki so pripomogli s svojim darom, ali delom, da bo cerkev kraj  molitve in srečanja z Bogom  tudi za kasnejše rodove. O  pomenu vztrajnosti in vere nam je  na podlagi evangelija, ki  govori o ženi Kanaanki, poganki, ki je prišla Jezusa prosit za svojo hčer. In njena močna vztrajnost v prošnji in njena vera, da lahko samo On ozdravi njeno hčer sta obrodila sadove. Po končani sveti maši smo bili tokrat kar na dvorišču pred cerkvijo deležni boba in drugih sladkih dobrot, ki so ob domačem pivu Rokovnjač še kako teknile. Če so med sveto mašo za petje skrbeli pevci mešanega pevskega zbora iz Brda pa smo po maši z veseljem prisluhnili pritrkovalcem, ki so nam ob pomoči zvonov pripravili lep glasbeni koncert.