Kot vidimo na tu objavljeni fotografiji, posneti na začetku 20. stoletja, je bila velika hiša pozidana v primorskem stilu s položno streho, a je med 1. svetovno vojno pogorela in na njenem mestu so potem zgradili drugo stavbo. Spodaj levo vidimo tudi tri značilne obcestne kamne, t. i. kantone, ki so bili postavljeni vzdolž Tržaške ceste. V Grčarevcu je ohranjen še dober kilometer te stare ceste, ki poteka v glavnem skoraj paralelno z magistralno cesto Ljubljana–Postojna. V večji meri so se ohranili tudi pokončni obdelani kamni, nekateri pa so bili zlasti za potrebe pašnikov ali brez posebnega razloga izruvani. Kraj postaja zaradi ugodne prometne lege in neposredne bližine kraškega bisera, Planinskega polja (kjer trenutno poteka tudi s strani Evropske unije in Republike Slovenije sofinanciran projekt Kras.re.vita), končno prepoznan kot turistično zanimiva lokacija in zato bolj obiskan, po stari makadamski Tržaški cesti se vozi vse več avtomobilov. Smiselno bi bilo, da se na to našo skupno kulturno dediščino – cesto (če še ni vpisana v RNKD, to še ne pomeni, da ni dediščina) – opozori s tablo s temeljnimi zgodovinskimi informacijami in da se dodajo pravila obnašanja na njej, zlasti v smislu prilagojene hitrosti. Za razliko od dosedanjih praks, ko se je to počelo večkrat na grob in za cesto škodljiv način, bi jo bilo potrebno v prihodnje strokovno vzdrževati.
Simona Kermavnar
Slikovno gradivo
-Grčarevec 3, vodnjak (foto: Simona Kermavnar)
-Pogled na Grčarevec na razglednici, poslani leta 1915; z rdečo označen potek Tržaške ceste (vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grcarevec.html)
-Stara fotografija hiše (pred 1918), ki je stala na mestu sedanje na naslovu Grčarevec 3 (S. K. osebni arhiv)