Poleg hiše Grčarevec 3 (po domače Pr' Gutar) stoji v globino več kot osem metrov vkopan kamnit vodnjak, na obodu okrašen z inicialama AL in letnico 1816. Obnovljen je bil v letih 2015 in 2016 (del sredstev za obnovo je bil pridobljen na občinskem razpisu), ko je bil vpisan tudi v Register nepremične kulturne dediščine (RNKD), kjer ima evidenčno številko 29957. Verjetno gre za edini večji ohranjen vodnjak na Logaškem, izdelan v duhu kraške kamnoseške tradicije. Je okroglega tlorisa in sestavljen iz stopničastega obroča (baze) in šape. Ta je šestkosovna, dvodelna in rahlo trebušastega profila, obdaja jo izstopajoč ustni obroč. V notranjosti je šterna zgrajena iz klesanih kamnov. Napis reliefno izstopa iz štokanega ozadja, iniciali se navezujeta na posestnika Antona Lebana, ki se je na začetku 19. stoletja priselil v Grčarevec. Vas takrat ni bila več odročen, le z gozdom obdan kraj, kot je bila še v 2. polovici 18. stoletja. Skoznjo je bila namreč speljana Tržaška cesta in glavnina prometa med Ljubljano in Trstom je sedaj potekala tu. Leban je dal takoj ob prihodu v kraj tik ob cesti zgraditi veliko furmansko gostilno in postaviti vodnjak. Na Lebana še danes spominjajo krajevna imena, npr. makadamska t. i. Lebanova pot pod Lanskim vrhom na robu Planinskega polja, del Planinskega polja, kjer je nekoč delovala njegova žaga, pa se imenuje Lebanova žaga. Njegov sin, prav tako Anton, ni podedoval očetove podjetnosti in je po prodaji posestva Jožefu Hutterju v svoji hiši gostačil, umrl pa je v Trstu leta 1865.

Kot vidimo na tu objavljeni fotografiji, posneti na začetku 20. stoletja, je bila velika hiša pozidana v primorskem stilu s položno streho, a je med 1. svetovno vojno pogorela in na njenem mestu so potem zgradili drugo stavbo. Spodaj levo vidimo tudi tri značilne obcestne kamne, t. i. kantone, ki so bili postavljeni vzdolž Tržaške ceste. V Grčarevcu je ohranjen še dober kilometer te stare ceste, ki poteka v glavnem skoraj paralelno z magistralno cesto Ljubljana–Postojna. V večji meri so se ohranili tudi pokončni obdelani kamni, nekateri pa so bili zlasti za potrebe pašnikov ali brez posebnega razloga izruvani. Kraj postaja zaradi ugodne prometne lege in neposredne bližine kraškega bisera, Planinskega polja (kjer trenutno poteka tudi s strani Evropske unije in Republike Slovenije sofinanciran projekt Kras.re.vita), končno prepoznan kot turistično zanimiva lokacija in zato bolj obiskan, po stari makadamski Tržaški cesti se vozi vse več avtomobilov. Smiselno bi bilo, da se na to našo skupno kulturno dediščino – cesto (če še ni vpisana v RNKD, to še ne pomeni, da ni dediščina) – opozori s tablo s temeljnimi zgodovinskimi informacijami in da se dodajo pravila obnašanja na njej, zlasti v smislu prilagojene hitrosti. Za razliko od dosedanjih praks, ko se je to počelo večkrat na grob in za cesto škodljiv način, bi jo bilo potrebno v prihodnje strokovno vzdrževati.

 
Simona Kermavnar

Slikovno gradivo

-Grčarevec 3, vodnjak (foto: Simona Kermavnar)

-Pogled na Grčarevec na razglednici, poslani leta 1915; z rdečo označen potek Tržaške ceste (vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grcarevec.html)

-Stara fotografija hiše (pred 1918), ki je stala na mestu sedanje na naslovu Grčarevec 3 (S. K. osebni arhiv)