Z vrtičkarstvom in gojenjem rastlin se v občini Log-Dragomer ukvarja precejšen del prebivalcev, zato ni čudno, da so skoraj pred desetimi leti v KUD Kosec v okviru Zeliščarske sekcije organizirali prvo Zelemenjavo. Projekt, ki spodbuja izmenjavo doma pridelane hrane, sadik in semen ter tudi vrtičkarskih izkušenj, se je dobro prijel. Zelenoprsti dogodki so postali pomembno središče za spodbujanje lokalne pridelave hrane in ustvarjanje močne vrtičkarske skupnosti. Po eni strani ti dogodki s spodbujanjem lokalne pridelave in izmenjave hrane prispevajo k bolj zdravemu in trajnostnemu načinu prehranjevanja, hkrati pa spodbujajo izmenjavo znanja in izkušenj, kar vodi k uspešnejšemu vrtnarjenju in boljši samooskrbi s svežo ter kakovostno hrano.

V KUD Kosec leto začnejo z organizacijo Semenjave, na kateri ljubitelji vrtnarjenja tradicionalno menjajo semena, posušena zelišča, vrtnarske nasvete ter drobtinice modrosti z vrta. Sledi Flancarija z menjavo sadik, semen, cvetličnih lončkov, knjig in vsega drugega, povezanega z vrtom in vrtnarjenjem, dogodki pa se zaključijo z jesensko Zelemenjavo, kjer si med seboj izmenjajo presežek pridelkov. Pogoji izmenjave so preprosti, določijo jih kar izmenjevalci sami. Šteje tako zelenjava, kot tudi semena, sadike, sokovi, marmelade, knjige o vrtnarjenju, recepti in podobno, izogibajo se le menjavam za denar.

Ljubiteljski vrtičkarji na tovrstne dogodke prihajajo že skoraj deset let. Ob zeleno odetih stojnicah si v prijetnem vzdušju poleg zelenjavnih sadik izmenjajo tudi mnenja in izkušnje ter pletejo prijateljstva. Ena izmed ključnih prednosti Zelemenjave je, da tudi povezuje vse družbene skupine, ne glede na starost, spol, izobrazbo ali status, saj se na vrtu vrtičkarji spopadajo z podobnimi težavami in neuspehi. Zelemenjavo je leta 2014 v občino Log-Dragomer pripeljala Mojca Premuš, s katero smo se pogovarjali o zelemenjalnicah.

Del Zelemenjave ste že od njenega začetka - leta 2014. Kako se je začelo? Kako se je projekt razvil ter prijel v občini Log–Dragomer?
Kot priseljenka v občino Log-Dragomer nisem poznala prav dosti ljudi, od katerih bi dobila domača semena, ki uspevajo v tej klimi in na tej zemlji. V tistem času je v Ljubljano priseljena nekdanja sošolka Darja Fišer prvič organizirala dogodek imenovan Semenjava, na katerem so ljudje počeli prav to in še več.
Že naslednje leto sem se povezala z društvom KUD Kosec, kjer sem ob pomoči in podpori predsednice Anice Vengust organizirala prvi tak dogodek. Dogodek je bil obiskan nad pričakovanji. Od tistega dogodka dalje je stvar stekla skoraj sama od sebe. K februarski Semenjavi smo dodali majsko Flancarijo, kjer smo menjali sadike ali po domače »flance«. Ta je prva leta potekala usklajeno z vseslovensko Zelemenjavo. Zdaj se sicer ne usklajujemo
več po naši celotni zeleni državi, vendar ideja živi v takih in drugačnih dogodkih naprej. Že nekaj let organiziramo tudi jesensko Zelemenjavo, na kateri menjamo jesenske pridelke in vložnine.
O zelemenjalnih dogodkih obveščamo ljudi s pomočjo Našega časopisa, naše Zelemenjalne e-poštne liste, spletne strani mojaobčina.si ter Facebook strani KUD Kosec. Glede na to, da se bliža že deseta Semenjava, mislim, da se je dogodek že dodobra zakoreninil v naši občini.
 
Kakšno je poslanstvo teh dogodkov in katere cilje zasleduje Zelemenjava?
Naši dogodki nimajo nekega specifično definiranega poslanstva, druži nas zgolj želja po pridelavi lastne hrane in rož. Na dogodkih poudarjamo odgovornost posameznikov, da predajajo semena, ki so dobra in kvalitetna. Predvsem pa je prepovedano plačevati za karkoli. Gre za izmenjavo. Koliko in kako, je stvar dogovora dveh ali več posameznikov. Je pa res, da vedno znova in znova opažamo, da požanjejo največji interes semena, ki so pri kaki hiši že leta in leta. Torej ne kupljena, ampak predana iz generacije v generacijo, iz enega obdobja v drugo obdobje.
 
Kaj so vam osebno prinesli ti dogodki?
Kot priseljenki iz drugega konca Slovenije so mi ti dogodki prinesli predvsem občutek povezanosti s krajem. V skupini rednih obiskovalcev sem prepoznala enako misleče ljudi, ki prakticirajo naravno, ekološko vrtnarjenje, k čemur težim tudi sama. Pridobila sem seveda tudi neverjetno banko nasvetov in modrosti, saj se lahko tehnike dobrega vrtnarjenja zelo razlikujejo glede na to, kje se nahajamo, kakšna sta zemlja in klima v tistih krajih. Tega se ne da naučiti iz knjig, za to znanje se je treba pogovarjati z ljudmi, ki tam živijo.
 
Dogodkov se redno udeležujete in jih organizirate že skoraj deset let, kaj vas žene, kaj vam daje zagon, da vztrajate?
Predvsem dejstvo, da so ti dogodki izredno prijetni. Ljudje, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem, me vedno znova pozitivno presenečajo in po teh dogodkih sem vedno polna energije ter optimizma. Mislim, da vsi prisotni ogromno pridobimo.
 
Kakšni so pogoji izmenjave?
Menja lahko kdorkoli. Semena so lahko pridelana doma ali kupljena, pomembno je, da so v dobrem stanju in zdrava. Menjalo naj bi se ena na ena, ampak se pri nas včasih vse skupaj prelevi v rahlo kaotičen sistem, kjer damo vse, kar smo prinesli, na eno mizo, potem pa vsak vzame, kar hoče. Do sedaj zaradi tega še ni bilo hude krvi.
 
Katere so prednosti lokalno pridelane hrane?
Mislim, da je dovolj odpreti časopis in prebrati kako obvestilo o odpoklicu tega ali onega izdelka, ker vsebuje to ali ono, kar je zdravju škodljivo. To bi postavila na prvo mesto. Doma pridelana hrana ne bo vsebovala pesticidov, če jih ne boste vi uporabili. Takoj na drugo mesto pa moramo postaviti okus. Doma pridelana sadje in zelenjava sta praviloma neprimerljivo boljšega okusa kot kupljena. Hkrati je pridelava nekaterih rastlin smešno lahka in zabavna.
  
Imate občutek, da na območju občine veliko občanov samih prideluje hrano?
Ja, mislim, da večinoma vsi avtohtoni prebivalci še vedno vrtnarijo v manjšem ali večjem obsegu. Tudi priseljenci nismo kar tako in pridelujemo vsak na svojem kotičku, gredici ali v posodah. O odstotkih je težko govoriti, ampak mislim, da je to neka slovenska navada, da mora vsaka hiša imeti vsaj svojo solato.

Zakaj ste se vi odločili za vrtičkanje?
V vrtnarjenje me je zanesel moj lastni želodec in ljubezen do zelenjave in možnosti, da stopiš do vrta in odtrgaš, kar ti trenutno paše pojesti. Ni ga boljšega občutka pri hrani, kot je ta. Vrtnarili sta obe babici in moja mami, prav tako pa vsaka druga gospodinja v ruralnem okolju, kjer sem odraščala. Zdi se mi, da imam vrtnarjenje in ljubezen do vrtnarjenja v krvi. Tudi v sezonah, ko kar »nič ne uspe«, imam vseeno kar nekaj zelenjave, katere okus se ne da primerjati z ničimer.
 

Kako lahko k pridelavi hrane spodbudimo še preostale?
Predvsem z informiranjem, da ljudje, ki ne pridelujejo svoje hrane, spoznajo, da pridelava ni tako težka, da so problemi pridelave rešljivi in da obstajajo ljudje, ki jim pri tem lahko prijazno pomagajo. Ljudje, ki obiskujejo zelemenjalne dogodke seveda spadajo v to skupino ljudi. Lahko jih na tem mestu spodbudim tudi sama in povabim vse, ki bi jih vrtnarjenje zanimalo, pa ne vejo, kje in kako začeti, da se pridružijo našim dogodkom, kjer vam bomo pomagali s semeni, sadikami in zelenimi nasveti. Lokalne oblasti bi k pridelavi hrane lahko spodbudile s skupnostnimi vrtovi, kjer bi Občina pripravila zemljišče, ki bi ga lahko prebivalci najeli. Prav fino bo bilo, če bi bila taka zaplata zemlje opremljena z ograjo in vodo.
 
Kakšni so vaši načrti oziroma kako bo s temi dogodki v prihodnje?
Pravijo, da se ne popravlja stvari, ki niso pokvarjene. Naši dogodki delujejo. Vedno znova se srečujemo znani obrazi, vedno znova se nam pridružijo novi. Dogodke popestrimo z različnimi poučnimi predavanji. Tako bomo tudi nadaljevali. Predavanja, ki jih organiziramo v sklopu Zelemenjalnih dogodkov, so organizirana sproščeno in neformalno. Ponavadi kar zunaj, kjer smo vsi skupaj zbrani okrog miz, na katerih menjamo. Teme, ki smo jih obravnavali v preteklosti, obsegajo vse od zelišč in njihove uporabe v vrtnarstvu in zdravju, vrtnarjenje po principu biodinamike, obrezovanje ameriških borovnic (s praktičnim prikazom), obrezovanje sadnega drevja (prav tako s praktičnim prikazom) … Vsako izmed predavanj je bilo nadvse zanimivo in zagotovo zelo uporabno za večino udeležencev.

V. L
Foto: V. L.