Januarja je KUD Kosec v občinskih prostorih na Logu organiziral potopisno predavanje: Z avtodomom po Gruziji, Armeniji in Turčiji. Naša krajana Niko Pečarič in Dunja Piršič Koren sta nas 24. 1. popeljala preko Turčije v dve krščanski deželici, ki sta tisočletja kljubovali velikim sosedom in bili med prvimi, ki sta sprejeli krščanstvo, a sta skozi čas ostali osamljeni na južni strani Visokega Kavkaza: Gruzijo in Armenijo. 
V Gruziji smo si ogledali mondeni Batumi. Sprehodili smo se po odmaknjeni dolini Svanetija, kjer se nahaja vasica Ushguli – najvišje ležeče naselje Evrope, s svojimi obrambnimi stolpi, ki spada pod Unesco in kjer so enkratni pogledi na najvišjo goro Gruzije, Shkhara (5.193 m). Pot nas je potem popeljala proti vzhodu skozi Kutaishi, Gori (ki je rojstni kraj Stalina), Mtskheto in nato po ruski vojaški cesti mimo spomenika prijateljstva med Rusijo in Gruzijo vse do znamenite cerkvice Svete Trojice Gergeti na višini 2.170 m, od koder je prekrasen pogled na 5.054 m visoki Kazbek. Od tu smo odšli na ogled vinske regije Kakheti, kjer smo videli nekaj kleti, spoznali pridelavo vina v kvevrih, in si še ogledali romantično mesto Sighnaghi. Pot nas je nato vodila do Tbilisija, glavnega mesta Gruzije, ki je kraj intenzivnega prepletanja civilizacij. Sledi osmanske, judovske, cesarske Rusije, sovjetske ter sodobne gruzijske kulture so vidne na vsakem koraku in tvorijo ločene entitete, ki se na neverjeten način združijo v eno. Ogledali smo si staro mestno jedro z ozkimi ulicami, kjer je veliko gostinskih lokalov in barvitih hiš. Videli smo novejši Most miru, pozdravil nas je kip Mati Gruzije in trdnjava Narikala. Glavno mesto se ponaša tudi z žveplenimi toplicami Abanotubani ter novejšo mogočno katedralo Tsminda Sameba (Svete Trojice). 
Iz Tbilisija smo se odpeljali v 75 km oddaljeno Armenijo. Tu smo si ogledali največje armensko jezero Sevan, občudovali hačkarje na pokopališču Noratus, si ogledali glavno mesto Erevan z ogledom glavnih znamenitosti mesta: glavni trg, Mashtoc avenija, park Cascad, opera, armenski rokopisi, obvezen obisk destilarne, kjer pridelujejo konjak z imenom Ararat. Ogled samostana Khor Virap, ki se nahaja ob vznožju 5.165 m visoke biblijske gore Ararat (ki je za domačine nesmrtni simbol), Sledil je še ogled v skale vklesanega mesta kraljice Tamar, Vardzia. 
Preko vzhodne Turčije, Grčije, Albanije, Črne gore in Hrvaške sta se vrnila v Slovenijo. Pravi izziv, rahel strah in spoštovanje, je bila vožnja po kurdskem delu Turčije, kjer sta ugotovila, da je bila pot, kljub večjim kontrolam na cesti, pravzaprav varna in brez posebnosti. Omenila sta tudi da ne smeta pozabiti povedati še nekaj besed o prebivalcih teh dežel. Ljudje so zelo odprti in prijazni, zato se hitro spoprijateljiš in ponovno ugotoviš, da so bariere med nami marsikdaj zelo nesmiselne, saj nastanejo v naših glavah, in je zaprtost težava, ki nas zastruplja. 
Predavanje je bilo zelo izčrpno in poslušalci smo uživali ob pregledu dežel z vsemi njihovimi znamenitostmi.

KUD Kosec