Kot so nam pojasnili na občini, so negativno mnenje dobili zaradi uradniških oziroma postopkovnih napak, te pa so razdeljene v štiri točke.

Napake pri javnih naročilih

Občina je v šestih primerih v razpisni dokumentaciji navedla, da bo opravila pogajanja samo s ponudniki, katerih ponudba ne bo odstopala za več kot 20 odstotkov od najnižje ponudbe, in se bo zato pogajala le z omejenim številom ponudnikov, čeprav so vsi predložili popolne ponudbe. To je v neskladju z zakonodajo, ki določa, da mora naročnik ob upoštevanju načela enakopravne obravnave ponudniku zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Kot so nam pojasnili na občini, so se s tem ukrepom želeli izogniti prenapihnjenim cenam in tako ponudnike poskušali siliti v realne ponudbe. Ob tem je župan pojasnil, da je občina zavezana k izbiri najcenejšega ponudnika; ti večkrat ponudijo dampinške cene, ki pozneje privedejo do sklepanja aneksov. Tudi zato meni, da bi bilo v postopkih izbire izvajalca nujno izločiti ponudnika z najnižjo ceno, česar pa zakonodaja ne predvideva, tako da bo tudi v prihodnje merilo za izbiro izvajalca najnižja cena.

Občina je napake delala tudi pri podpisovanju aneksov. V dveh primerih je bil aneks podpisan, ko so bila dela že opravljena (6.127 evrov), v dveh primerih je plačala dodatna dela (1.439 evrov), ki niso bila naročena z naročilnico. Občina v treh primerih dodatnih del v skupnem znesku 27.316 evrov ni oddala po predpisanem postopku, v dveh primerih za plačilo dela računa oziroma situacije v skupnem znesku skoraj 12 tisočakov pa ni imela podlage v pogodbi oziroma v aneksu.

Občina ni pridobila vseh finančnih zavarovanj

Računsko sodišče je ugotovilo, da občina v šestih primerih ni pridobila finančnih zavarovanj oziroma zavarovanja niso bila ustrezna, v dveh primerih pa ni pridobila zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti za škodo. Kot so ugotovili v reviziji, je občina v nekaterih primerih garancijo zahtevala šele po podpisu pogodbe. Sicer pa v poročilu računskega sodišča najdemo tudi pojasnilo občine, in sicer so izvajalce pozvali, naj ji dostavijo bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku.

Nekaj nepravilnosti pri javno-zasebnem partnerstvu 

Občina v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji za izbiro zasebnega partnerja ni navedla meril, po katerih je nameravala izbrati ekonomsko najugodnejšo ponudbo; na koncu se je prijavil en ponudnik. V strokovno komisijo za izbiro zasebnega partnerja je imenovala le dva člana. Pogodbe o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva občina ni pravočasno posredovala ministrstvu za finance, ni v celoti izvajala nadzora nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, prav tako do konca leta 2011 ni sklenila dodatnih pogodb (pogodbe o opredelitvi predmeta in poteka gradnje ter pogodbe o opremljanju), določenih v pogodbi o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva.

Poleg tega je bila občina površna še pri nadzoru nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, in sicer se je Zdravstveni dom Vrhnika brez soglasja občine zadolžil skoraj za tri tisočake.

Sicer pa smo pogledali, kakšni so bili rezultati revizije v drugih občinah. Računsko sodišče je v zadnjih treh letih, torej v letih 2011, 2012 in 2013, pregledalo del poslovanja v 25 občinah. Devetnajst občin je dobilo negativno mnenje, od petih je računsko sodišče dodatno zahtevalo še odzivno poročilo, saj se pomanjkljivosti oziroma napake v času revizije niso odpravile, pet občin je dobilo mnenje s pridržkom, pozitivno mnenje je dobila le ena sama občina, in sicer Občina Bled za poslovanje v letu 2009.

V. E.

Foto: V. E.