Znani so prvi orisi preureditve pokopališča v Dragomerju in nove mrliške vežice. Kot nam je pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos, je idejno zasnovo prostora in objekta izdelal Megaron, d. o. o., oziroma njegov arhitekt Krune Stevanovski. Idejna zasnova predvideva gradnjo nove mrliške vežice s prostorom, v katerem se bodo žalujoči lahko poslovili od pokojnika, zraven pa bodo še prostor za svojce in sanitarije ter vsi preostali spremljevalni prostori in nadstrešek. Vežica naj bi merila skoraj 50 m², preddverje pa dobrih 60 m². Po idejni zasnovi naj bi vežica stala zahodno od cerkve, točno lokacijo pa bo opredelila dokumentacija, ki jo bo treba izdelati v naslednji fazi. Kot nam je še pojasnil Kos, naj bi sedanji poslovilni objekt porušili, saj je bistveno premajhen in ni več primeren, njegovo vlogo pa bi prevzela nova vežica. Z rušitvijo objekta naj bi odprli pogled na veduto cerkve sv. Lovrenca, najstarejšo cerkev v župniji Brezovica in eno redkih zgodovinskih znamenitosti občine.

Poleg gradnje mrliške vežice je v idejni zasnovi preureditve dragomerškega pokopališča predvidena še gradnja asfaltnega parkirišča ter preureditev novega dela pokopališča. Do pokopališča južno od cerkve bo z zahodne strani urejena dostopna pot, pokopališče bo glede na idejno zasnovo precej večje. Kot nam je pojasnil Kos, se bo saniralo obstoječe stanje, zgradili bodo nove oporne zidove, s katerimi bodo pridobili dodaten prostor za klasične grobove, uredili pa bodo tudi prostor za žarne grobove. V spodnjem delu pokopališča, kjer se še ne pokopava, bo zgrajena žarna stena, tam pa bo tudi prostor za raztros pepela.

Naj spomnimo, da so bili prvi koraki za ureditev problematike na območju dragomerškega pokopališča narejeni že pred kar nekaj leti. Najprej so se na Griču lotili reševanja mežnarije, ki so jo poleti leta 2008 odkupili. Sledil je dolgotrajen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objekta, ki je med drugim vključeval arheološke raziskave ter večmesečno čakanje na projektne pogoje zavoda za varstvo kulturne dediščine in Arsa. Objekt so porušili skoraj tri leta po nakupu. Vmes so na občini rešili še postopek denacionalizacije, v katerem so brezoviški župniji vrnili zemljišče ter odmerili in v karte vrisali dostopno cesto.

V. L.