Konec marca 2023 smo s skupino za kakovostno staranje Hodi ob meni! obiskali Enoto za dnevno varstvo na Stari Vrhniki. Bilo nas je deset in želeli smo preživeti del dneva z varovanci enote za dnevno bivanje. Lepo prenovljena stavba nekdanje vojašnice stoji na griču za Upravno enoto sredi zelenja in hiš v ozadju, ki so se nam zdele tako domače. V notranjosti je veliko prostora, svetlobe, moderna oprema; bili smo prijetno presenečeni. Sprejela nas je prijazna gospa Leonida, ki je gospodinja, animatorka, terapevtka, skratka opravlja številne vloge. To prijetno bivališče ima vse, kar imamo tudi doma; prostorno dnevno sobo s televizorjem, kuhinjo, prostor za počitek in tudi sobo, kjer imajo pralni in sušilni stroj. Tisti dan so bili tam le štirje varovanci: dve gospe in dva gospoda. Prišli so zjutraj in ostali do 15. ure, najdlje do 17. Gospa Leonida nam je povedala, da dan začnejo z zajtrkom, nato sledi razgibavanje, miselne igre, gledanje televizije in nato priprava za kosilo. Vsak dan kaj novega. Po kosilu sledi počitek, posedanje na terasi, kava, lahko tudi skupni sprehod.
Z gospemi in z gospodoma smo se prisrčno pozdravili, objeli, skupaj smo spili kavo in zapeli nekaj pesmi. Čeprav je pri nekaterih že opazen začetek demence, so znali vsa besedila starih pesmi na pamet in so z nami navdušeno prepevali. Gospa Leonida nam je zaupala, da se že pripravljajo na praznik, na veliko noč in barvanje pirhov. Potem nas je popeljala še po drugih prostorih in nam razkazala vse prostore za celodnevno bivanje. V to stavbo se bodo namreč v času prenove Doma upokojencev Vrhnika preselili stanovalci Doma.
Izkušnja je bila za nas dragocena. Varovanci preživijo del dneva kakovostno, niso sami in zanje je lepo poskrbljeno. Njihovi svojci: otroci ali zakonski partnerji so se verjetno odločili za ta korak zato, ker sami niso zmogli več zadovoljivo skrbeti za mamo, očeta, moža ali ženo. Sedaj so lahko mirni, v tem času so lahko ali v službi ali po opravkih, morda pa se vsak na svoj način napolni z novo energijo, ki jo potrebujejo za preostale ure in dneve, ko skrbijo za svojca, ki ne more biti več sam doma.
Ob tem sem se spomnila, kako žalostno je srečevati na ulicah vsak dan osebo, ki vedno sprašuje iste stvari, ki kar naprej bega od ene hiše do druge, ki ne ve, koliko je star/a, ki ... Morda bi mu/ji bivanje v opisani enoti polepšalo starost, zagotovo pa bi povrnilo dostojanstvo, ki si ga zasluži vsak človek.
Zapisala Erna Kos Grabnar