"Osmega februarja mineva 165 let, odkar je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Ta dan Slovenci praznujemo kulturni praznik. Prešernova poezija, čista, suverena in v svoji daljnosežnosti brez dvoma večna, je v kričečem nasprotju z njegovim bednim in nadvse nesrečnim življenjem. Kljub temu pa sporočila njegovih pesmi sooblikujejo našo kulturno in narodno zavest ter ostajajo osnova za slovensko identiteto. Z njeno pomočjo vedno znova odkrivamo temeljne življenjske vrednote. Tako Prešernova pesem ostaja živa, opojna in neumrljiva." Tako je voditeljica Brigita Žitko odprla prireditev ob kulturnem prazniku, ki jo je pripravil KUD Kosec v sodelovanju z osnovno šolo. V uvodnem nagovoru je obiskovalce večnamenskega prostora osnovne šole nagovoril tudi župan Mladen Sumina, ki je spregovoril o zgodovini organiziranja prireditev ob kulturnem prazniku v občini.

Kot osrednja govornica je svoj pogled na kulturo zbranim predstavila profesorica slovenskega jezika in večkrat nagrajena pisateljica kratkih zgodb, Mirana Likar Bajželj. Ta je v svojem družbenokritičnem govoru med drugim povedala: "Prešeren je v isti pesmi, iz katere smo vzeli našo himno, zapisal tudi 'Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last!' Ne vem, kateri préd je imel v mislih, vem pa, da nam bosta vzeti čast in oblast, če nam že nista, če ne bodo ljudje imeli dela, če ne bodo mogli odločati o sebi in svojih otrocih in nobena literatura ne bo mogla pomagati in noben še tako do najvišjih ravni kultiviran jezik, ki nam je v drugačnih časih omogočil narodnostno preživetje. Zdaj so drugi časi in preživijo tisti, ki so finančno neodvisni narodi in posamezniki." V nadaljevanju je še izpostavila, da bomo morali Slovenci stopiti skupaj, ter pozvala k razmišljanju o kulturi v širšem pomenu. "Naj bo naš kulturni praznik čas za razmislek o tem, kako bi lahko s svojo človeško naravo, s svojo človeško sposobnostjo prišli do tistega presežka, do tiste kulture, ki bi nam omogočala, da bi zapeli skupaj, si povrnili čast in oblast, se zoperstavili vsakršnemu plenjenju in zapustili novim generacijam tako podobo, da bodo v njej lahko sami ustvarjali nove kulturne presežke, zaradi katerih se bodo lahko spoštovali sami in jih bomo spoštovali mi vsi drugi."

Kulturni program so na letošnji prireditvi zaznamovala domača imena. Poleg mladinskega pevskega zbora in Orffove skupine, ki sta zbrane navduševala z glasbo, so nas skozi Prešernovo življenje popeljali še osmošolci. Prireditev pa je minila tudi v znamenju violinistke Petre Herič iz Dragomerja, ki jo glasba zvesto spremlja na njeni življenjski poti. Svojo virtuoznost je z odličnimi rezultati dokazala že na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, tokrat pa se je na domačem odru predstavila z Bachom in priredbo Avsenikovega Pastirčka.

Drugi osrednji gost večera, dvaindvajsetletni Miha Erič z Loga, pa je navduševal s svojim glasbenim in likovnim ustvarjanjem. Najprej se je zbranim predstavil na ustni harmoniki, ki je le eden izmed inštrumentov, na katere igra. Glasba, ki jo ustvarja s svojim bratom Julijanom, ima korenine v bluesu, razširja pa se tudi na področja psihedeličnega rocka, folka, countryja, funka in eksperimentalnega jazza. Skupaj z bratom aktivno igra in nastopa v več zasedbah. Glasba pa ni edino področje, ki zanima nekdanjega učenca log-dragomerške osnovne šole. Erič je namreč svoj študij sprva nadaljeval na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer tehnik oblikovanja, kjer se je specializiral v smeri ilustracije in grafičnih tehnik, nato pa še na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je lani diplomiral s serijo grafik v visokem tisku. Trenutno na podiplomskem, magistrskem študiju ilustracije razvija in raziskuje smeri svojega stila. Svoja dela je Miha Erič predstavil na razstavi, ki je v osnovni šoli gostovala do 14. februarja. 

V. E.