Občina Log – Dragomer, 5. februar 2026: Kulturno-umetniško društvo Kosec

Gospa Vengust, KUD Kosec velja za temelj organizirane kulture v občini.
Kako vi vidite njegovo vlogo danes?
Naše društvo razumem kot prostor povezovanja. Nismo zgolj organizatorji
prireditev – smo most med ljudmi. Kultura ima moč, da ljudi ustavi, jih povabi k
razmisleku in jih poveže. V današnjem času, ko smo vsi v naglici, je to še
posebej dragoceno. Vedno rada poudarim: kultura ni le pesem, ples ali razstava.
Kultura je odnos. Začne se pri spoštovanju, pri preprostem »dober dan«; pri tem,
da človeka pogledamo v oči. Če tega ni, tudi največji oder ne pomeni veliko.

Društvo vodite že vrsto let. Kaj vam pomeni zaupanje članov?
To zaupanje mi pomeni ogromno in ga jemljem zelo resno. Funkcija
predsednice ni le organizacijska, ampak tudi moralna odgovornost. Seveda si
želim, da bi se nekoč našel naslednik ali naslednica – ne zato, ker si sama ne bi
želela več delati, ampak ker sveža energija vedno prinese nov pogled. V društvu
imamo veliko predanih ljudi, mentorjev in ustvarjalcev. Prav zaradi njih
vztrajam. Ko vidiš ljudi, ki vsak teden prihajajo na vaje, ustvarjajo, pojejo,
klekljajo ali vadijo folkloro z iskrenim veseljem – jih preprosto ne moreš pustiti
samih.

Prostovoljstvo je ena izmed vaših ključnih vrednot.
Absolutno. Brez prostovoljstva KUD Kosec ne bi obstajal. Naši mentorji že več
kot desetletje delujejo brez plačila. To počnejo iz pripadnosti kraju in ljudem.
Vsi naši dogodki in delavnice so brezplačni. Kultura mora biti dostopna vsem.
Ne delimo ljudi na člane in nečlane – delamo za skupnost. In prav to nas dela
močne.

Veliko govorite o medgeneracijskem povezovanju. Zakaj je to tako
pomembno?

Ker se prav tam skriva bogastvo skupnosti. Starejši imajo znanje, izkušnje,
modrost. Mladi prinašajo energijo, svežino in nove ideje. Ko se to združi,
nastane nekaj posebnega. Na naših likovnih delavnicah, pri ročnih spretnostih ali folklori vidimo, kako se generacije učijo druga od druge. To niso le delavnice – to so odnosi.

Društvo ima že nekaj časa stalne prostore. Kar nekaj časa ste si prizadevali zanje. Kako je to vplivalo na vaše delo?
To je bila velika prelomnica. Dolga leta smo gostovali po različnih lokacijah – v
šoli, občinskih prostorih, celo v kavarnah. Ko smo končno dobili svoje prostore
v Domu krajanov, smo dobili občutek doma. Imamo svoje omare, svoje kotičke
ustvarjanja, predvsem pa stabilnost. Ljudje vedo, kje nas najti. To daje občutek
varnosti in kontinuitete. Seveda si še vedno želimo večjo, akustično primerno
dvorano, kjer bi lahko gostili tudi večje glasbene in gledališke zasedbe.

Če pogledava leto 2025 – kako bi ga opisali?
Leto 2025 je bilo izjemno bogato in vsebinsko raznoliko. Lahko bi rekla, da je
bilo leto povezovanja in srčnosti. Organizirali smo kulturni program ob
slovenskem kulturnem prazniku, prireditev ob dnevu žena, sodelovali v Tednu
ljubiteljske kulture in Tednu vseživljenjskega učenja ter soustvarjali program ob
občinskem prazniku. Vsak dogodek je imel svojo zgodbo, svojo energijo.

Tradicionalni dogodki ostajajo pomemben del vašega programa.
Zelo. Dogodki, kot so: Kosci in grabljice, Ličkanje koruze, Izdelovanje butaric in
adventnih venčkov, Miklavževanje ter Božično-novoletni koncert v cerkvi sv.
Lovrenca, niso le prireditve – so ohranjanje identitete kraja. Ko otroci prvič
vidijo ličkanje koruze ali sodelujejo pri izdelavi butarice, ne ohranjamo le
običaja – prenašamo spomin.

Posebno mesto imajo tudi izobraževalne in pogovorne vsebine.
Res je. V medijski sekciji smo sodelovali pri predstavitvi knjige Zgodovina
Brezovice in Radne skozi urbarje ter katastre avtorja Roberta Bokavška. To je
pomemben prispevek k razumevanju naše lokalne zgodovine. Pripravili smo tudi
pogovorni večer o bontonu z Ines Šmon. V času, ko se odnosi rahljajo, se mi zdi
izjemno pomembno, da ponovno spregovorimo o spoštovanju, komunikaciji in
vrednotah.

Velik poudarek namenjate otrokom.
Otroci so naša prihodnost. S pravljicami, starimi otroškimi igrami in
kamišibajem – papirnim gledališčem – razvijamo domišljijo, bogatimo besedni
zaklad in ohranjamo stik s tradicijo. Otroška folklorna skupina je letos nastopila
v Cankarjevem domu na Vrhniki s programom Ob bistrem potoku je mlin. To je
bil velik ponos za vse nas. Otroci so z veseljem vadili skozi vse leto, njihov
nastop pa je bil preplet tradicije, igrivosti in trdega dela. Pripravili smo tudi
delavnico kristalov za otroke in predavanja za odrasle ter mesečna srečanja z
vodenimi sprostitvenimi vsebinami.

Ne smemo spregledati dobrodelnosti.
To leto je bilo zelo močno zaznamovano z dobrodelnostjo. Članice ročnih
spretnosti so za ljubljansko porodnišnico izdelale copatke, kapice in rokavičke
za novorojenčke, za Dom starejših na Vrhniki pa podritnike, da jim je bilo
topleje in bolj domače. Sodelovali smo na šolskem in vrtčevskem bazarju ter
pomagali pri zbiranju sredstev za knjige in v podporo socialno šibkejšim
družinam. To so tiha, a zelo pomembna dejanja kulture – kultura skrbi.

Aktivne so bile tudi klekljarice in likovna sekcija.
Klekljarice so svoje delo predstavile na razstavah v občinskih prostorih in ob 70-
letnici ZKV v Cankarjevem domu na Vrhniki. Udeleževale so se delavnic v
Žireh in Idriji ter tako nadgrajevale svoje znanje. Likovne razstave krajevnih
umetnikov pa so ponovno dokazale, da imamo v občini veliko ustvarjalnega
potenciala. Razstave niso le ogled slik – so srečanje, dialog in spoštovanje
umetniškega izraza.

Organizirali ste tudi izmenjavo semen in Boljši sejem.
Da, to je projekt, na katerega smo zelo ponosni. Izmenjava semen in sadik ter
Boljši sejem spodbujata trajnostni način življenja in odgovorno rabo virov.
Jeseni smo podelili tudi priznanja v okviru projekta Lepše okolje, s katerim
spodbujamo urejenost in skrb za skupni prostor.

Če bi morali leto 2025 povzeti v nekaj besedah?
Rekla bi: toplina, sodelovanje, predanost. Dokazali smo, da kultura ni le
program dogodkov, ampak način življenja. Ko ljudje ustvarjajo skupaj, si
pomagajo, spoštujejo tradicijo in mislijo drug na drugega – takrat kultura zares
živi.

Letos je v KUD Kosec volilno leto. Ste se odločili za ponovno kandidaturo?
Ja res je, volilno leto je pred nami. Lani sem javno povedala, da ne bom več
kandidirala. Takrat sem to resnično tudi mislila. A življenje prinese  dogodke,
pogovore in tihe namige ljudi, ki jim zaupam. Prav ti so me spodbudili, da sem
ponovno premislila. Vsak teden se na delavnicah zbere približno 60 do 70
krajanov in otrok. To niso le številke – to so obrazi, zgodbe in pričakovanja.
Delo z njimi zahteva veliko potrpežljivosti, usklajevanja in dobre volje, hkrati
pa me vedno znova opomni, zakaj sem se odločila ostati. Ker verjamem v
skupnost. Ker čutim odgovornost in vem, da lahko skupaj naredimo še
veliko dobrega. Na tem mestu bi se iskreno zahvalila vsem mentorjem za
vodenje sekcij in pripadnost društvu,  Dragi Davitkovi,  Ivici Česnik, Nataši
Kogovšek,  Iztoku Urbancu, Mojci Premuš, Tomislavi Zaletelj, Marjetki Rojec,
Mojci Erjavec, Marjeti Cimerman, Lilijani Stepic Jesenovec in Katarini Rojc,
saj nekateri že desetletje, drugi pa sodelujejo malo manj let in z veliko predanostjo delijo svoje znanje na tedenskih druženjih. Seveda je moja kandidatura odvisna od občnega zbora, kajti občni zbor je tisti, ki potrjuje mandat in zaupanje predsedniku, članom izvršnega odbora ter ostalim komisijam.

Kaj načrtujete za letošnje leto in kako vidite KUD Kosec v prihodnosti? 
Naše delo je usmerjeno predvsem v razvoj kulture in v še večjo prepoznavnost
različnih ustvarjalcev. Poseben poudarek bomo dali dogodkom ob kulturnem in
občinskem prazniku, kjer povezujemo različne generacije. Nadaljevali bomo s
programom ohranjanja tradicije: prikaze del naših prednikov, kot so Kosci in
grabljice, Ličkanje, tudi v prihodnje ohranjamo Božično-novoletni koncert ter
druge oblike kulturne dediščine, ki povezuje skupnost in ohranja našo identiteto.
Nadaljevali bomo s pogovornimi večeri, kjer bomo govorili z različnimi
ustvarjalci, umetniki in drugimi zanimivi osebnostmi.  Izdali bomo tudi revijo
ČAS BEŽI, SPOMINI OSTAJAJO, v kateri se bomo dotaknili obdobja
gradnje priključka Dragomer k avtocesti. Že desetletja smo v dogovorih z
Občino, kako priti do izgradnje kulturnega doma in tudi letos bo to naša
pomembna naloga.

Andreja Čamernik Rampre
Foto: arhiv KUD Kosec