Kar nekaj kulturnih dogodkov se je 22. aprila zgodilo v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki, vsak po svoje je bil zanimiv, vreden ogleda.
Ko se je dan že prevesil v noč smo skupaj nastopili bralci Cankarjevih del, ki že vrsto let vsako sredo berejo v Močilniku in recitatorji Mah teatra, to so člani kulturnega društva iz Dragomerja, ter člani Društva DVIG iz Dragomerja.
Idejo je dala in na najlepši možen način pomagala uresničiti gospa Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice, moderatorki programa Mirjam Suhadolnik in Dragica Krašovec pa sta ob pomoči sodelujočih pripravili program. Popestrili so ga tamburaši iz Borovnice, pod vodstvom Jožeta Zvera.
Vse je bilo pripravljeno, le poslušalcev je bilo malo. Ne vemo, je bila kriva pozna ura – prireditev se je začela ob 22h, natrpanost dogodkov, pokoronski čas ali kaj povsem drugega. A verjemite mi, zamudili ste priložnost spoznati nekatera Cankarjeva dela, ki so manj znana, in dosežke literatov iz Vrhnike in Dragomerja, predstavljene na svež in ustvarjalen način. Prepričana sem, da bo tak način predstavitve še kdaj ob kakšni priliki in pridite in se prepričajte v kakovost izvedbe.
V prvem delu programa so se predstavili recitatorji Mah teatra in Društva DVIG iz Dragomerja. Predstavili so Cankarjeve pesmi iz zbirke Erotika, odlomke iz Kurenta in še nekaterih del tega velikega literata, in pesmi avtorjev, občanov občine Log Dragomer, objavljenih v pesniški zbirki Šepez barja, zbirki Lare Mršnik Čemažar Pot k domišljiji, zbirki Angelce Svete Mojih petinpetdeset ter zbirki Zdravka Pečana Most in Dragice Krašovec Rimarije za mojo dušo.
Izvajalci so izmenjaje recitirali Cankarjeve pesmi in pesmi domačih avtorjev, a je celoten izvedbeni program deloval povezano in profesionalno. Tamburaši so z izvrstnimi glasbenimi vložki program obogatili in popestrili.
V drugem delu so Vrhničani predstavili odlomek iz knjige zeliščarice Terezije Nikolčič, ki je dobro poznana ne le med Vrhničani, temveč tudi med ljubitelji čajev, zelišč in različnih zeliščnih pripravkov. Ema Goričan je v jubilejnem letu arhitekta Plečnika podrobneje predstavila krajana, sicer stavbenika Ivana Ogrina, rojenega 1875 na Stari Vrhniki, ki ga občani premalo poznamo, je pa prav tako pomembno prispeval k arhitekturi v Plečnikovem času. Sam Plečnik ga je izjemno cenil zaradi uporabe kvalitetnih materialov pri gradnji.
Cankarjeva dela so brali člani Turističnega društva Blagajana, pevskega zbora Mavrica; program je povezovala Mirjam Suhadolnik, ki je poudarila, da bodo v maju obeležili 300 srečanje, kjer ljubitelji Cankarja in lepe slovenske besede v Močilniku prebirajo literarna dela. Mirjam je predstavila tudi pesmi Lidije Golc in Nika Nikolčiča, Andrej Kos je prebiral svoje aforizme. Nekatere od njih ste v preteklosti že lahko zasledili tudi v sredstvih javnega obveščanja, ki jih občasno objavljajo.
Predstavila se je pesnica Ljubica Dolničar, Lado Horvat pa je prebral odlomek iz svoje knjige Rock na Vrhniki.
Tamburaši niso le zaigrali, predstavnica ansambla je prebrala še avtorsko pesem vodje, gospoda Jožeta Zvera.
Program smo zaključili malo po polnoči z druženjem in klepetom.
Tisti posamezniki, ki so si nastop ogledali, so bili nad izvedbo nočnega programa navdušeni. Mislim, da je bila podobnega mnenja tudi direktorica knjižnice, ki se je vsem ustvarjalcem toplo zahvalila za sodelovanje in vse povabila k ponovnemu sodelovanju ob drugi priliki.
Po kar dolgi in mučni odsotnosti vseh javnih prireditev v živo zaradi širjenja korona virusa so tako ustvarjalci kulture kot poslušalci veseli, da se znova vračamo v ustaljene tirnice. Da bo tako, kot je bilo pred epidemijo, pa potrebujemo čas, vztrajnost in sodelovanje vseh, ki lahko pripomorejo k širitvi kulturne dejavnosti.
Da znamo, da hočemo in da nam aktivnih ustvarjalcev ne manjka, smo dokazali na tem večeru.
Hvala vsem, Sonji, Mirjam, Olgi, Slavici, Miranu, Jožetu, Andreju, Ladu, Mariji, Emi in vsem igralcem, ki jih je bilo zares veliko, tamburašem, in seveda obiskovalcem. Skratka vsem, ki ste za to noč pokazali, da vam je kulturno življenje na Vrhniki še kako mar.
Dragica Krašovec za Mah teater in Društvo DVIG