Združenje EuropaColon Slovenija v sodelovanju s strokovnjaki enkrat mesečno, ob ponedeljkih med 18. in 19. uro, pripravlja brezplačna spletna predavanja. V novembru, ki je bil mesec ozaveščanja o raku želodca, smo pripravili predavanje o RAKU ŽELODCA – Ko pravočasno ukrepamo, lahko režimo življenje.

Predaval je prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. internist gastroenterolog, iz Diagnostičnega centra Rogaška in strokovni vodja projektov EUROHELICAN in TOGAS, povezanih z bakterijo Helicobacter pylori.

Posnetek predavanja si lahko ogledate na povezavi: https://youtu.be/_-vDGDOHlQM

Rak želodca sodi med najpogostejše rake na svetu – vsako leto zboli več kot milijon ljudi, največ na območju Vzhodne Azije. Tudi Evropa se sooča z visokimi številkami, zlasti v južnem in vzhodnem delu celine. Po smrtnosti je ta rak celo na 4. mestu, saj mu vsako leto podlega približno 768.000 bolnikov. Glavni izziv ostaja pozno odkrivanje bolezni.

Slovenija med bolj ogroženimi državami EU

Slovenija je po pogostnosti raka želodca na 7. mestu med državami EU, pri čemer je še posebej izpostavljen vzhodni del države. Incidenca sicer počasi upada – približno 0,4 % na leto – k temu pa pomembno prispeva že 25 let trajajoče iskanje in zdravljenje okužbe s Helicobacter pylori, bakterijo, ki povzroči kar 89 % vseh primerov raka želodca.

Kljub temu je trend prepočasen, epidemiološke projekcije pa opozarjajo na skrb: do leta 2050 naj bi se pojavnost raka želodca v razvitem svetu povečala za kar 62 %, predvsem zaradi staranja prebivalstva.

Simptomi so nejasni – zato bolezen pogosto odkrijemo pozno

Zgodnje znake raka želodca je težko prepoznati, saj so simptomi nespecifični in jih bolniki pogosto pripišejo drugim težavam. Najpogosteje se pojavijo:

• bolečine v trebuhu
• hujšanje in slabost
• krvavitve, črno blato
• hitra sitost in občutek napetosti
• bolečina, podobna ulkusni

Za postavitev diagnoze je ključna gastroskopija z odvzemom biopsij – kar na šestih različnih mestih, da dobimo zanesljiv izvid. Sledi še računalniška tomografija (CT) prsnega koša in trebuha, s katero ocenimo razširjenost bolezni.

Najboljše izide daje odkrivanje v začetni fazi – tu se zgledujemo po Japonski, kjer je presejanje organizirano in sistematično. Pri nas zgodnje diagnoze še vedno večinoma odkrijemo naključno.

Zdravljenje je odvisno od stadija bolezni

Če je rak odkrit dovolj zgodaj in ni zasevkov, zdravljenje poteka s kombinacijo kemoterapije in operacije. Običajen postopek vključuje: tri cikle kemoterapije, operacijo odstranitve tumorja, še tri dodatne cikle kemoterapije.

Petletno preživetje v Sloveniji trenutno dosega okoli 31 %, kar je primerljivo z mednarodnimi podatki (15–38 %). Bolniki z zgodaj odkritim rakom imajo bistveno več možnosti za dolgotrajno preživetje.

Radikalna operacija je mogoča le pri približno polovici bolnikov. Pri tumorjih na prehodu v požiralnik se zdravljenje po potrebi dopolni z obsevanjem, ob pozitivnih HER2 receptorjih pa so na voljo tudi tarčna zdravila.

Zakaj pride do raka želodca?

Vzroki so preplet genetike in okolja. Genetski dejavniki predstavljajo približno 11 % primerov, med njimi je najbolj znana mutacija E-cadherin (CDH1). Družine, kjer se pojavlja agresiven imunski odziv na okužbo s Helicobacter pylori, so še posebej ogrožene.

Če je v družini prisoten rak želodca, je priporočljivo testirati tudi ostale sorodnike.

Največja tveganja pa izvirajo iz okolja – na prvem mestu prav okužba s Helicobacter pylori, najpogostejšo kronično okužbo na svetu. Z njo je po zadnjih podatkih okuženih okoli 43 % svetovnega prebivalstva, v Sloveniji pa je leta 2006 okužbo nosil vsak četrti prebivalec, najpogosteje že v otroštvu. Svetovna zdravstvena organizacija je bakterijo razglasila za karcinogen prvega reda, kar potrjuje njeno visoko tveganje.

Več o okužbi s Helicobacter pylori ter projektih EUROHELICAN in TOGAS si lahko ogledate v posnetku predavanju.

Kaj so o dogodku menili udeleženci?

• Všeč mi je bila celotna tema. Trenutno se zdravim za bakterijo. Predavanje je potrdilo,  da uživam prave antibiotike.
• Prof. dr. Bojan Tepeš nam je nazorno predstavil začetek bolezni do raka želodca, in na kaj smo pozorni, kako je s prehrano, zdravljenjem.
• Da se zaveš kako nevarna je HP bakterija, jo pozdraviš in na dve leti opraviš gastroskopijo.
• Vse podane informacije so bile zelo koristne, vesela sem tudi, ker sem dobila odgovore na zastavljena vprašanja.
• Pohvalno, da se delajo raziskave tudi na tem področju in da imamo tudi Slovenci med njimi strokovnjaka.

Vabljeni, da si na spletni strani združenja EuropaColon Slovenija ogledate posnetke preteklih predavanja TUKAJ  in spremljate objave aktualnih predavanj in dogodkov, ter se prijavite.  Udeležba je brezplačna.