Michael danes živi v Berchtesgadnu, obdan z Alpami, skupaj z ženo in tremi hčerkami. Leta 2018, ko je bil star 29 let, njegova prvorojenka pa je imela komaj šest mesecev, je po obilnih prazničnih obrokih v blatu opazil kri. Ker je delal kot farmacevtski predstavnik na področju onkologije, je slutil, da bi lahko šlo za nekaj resnega. Osebni zdravnik ga je sicer skušal pomiriti z razlago o hemoroidih, a občutek, da nekaj ni v redu, ni izginil.

Vztrajal je in poiskal drugo mnenje. Kolonoskopijo so morali prekiniti zaradi velikega tumorja v sigmoidnem delu črevesa, kmalu zatem pa je sledila obsežna operacija. Čeprav so kirurgi uspešno odstranili ves primarni tumor, je histološki izvid pokazal, da je bilo 15 od 20 bezgavk že prizadetih – šlo je za napredovali rak debelega črevesa, tik pred pojavom zasevkov. »Diagnoza me je zadela kot vlak,« pravi Michael.

Sledilo je zahtevno zdravljenje s kemoterapijo FOLFOX med katero si je pomagal in krajšal čas z igranjem videoigre.

Po šestih ciklih kemoterapije so se pojavili stranski učinki zdravljenja – nevropatija, zaradi katere so mu otrpnila stopala in konice prstov. Hoja in vsakdanja opravila so postali neprijetni, spremljal ga je tudi strah, ali se bo občutek sploh še kdaj povrnil. Čeprav je sodeloval v klinični raziskavi z vibracijsko ploščo, ki je težave nekoliko omilila, je pravo olajšanje doživel po ledeni kopeli pozimi, ko se je občutek v stopalih nenadoma vrnil.

Rak ni zaznamoval le njega – še posebej težko je bilo za njegovo ženo, ki se je ob diagnozi soočala z mislijo, da bi lahko ostala sama z majhnim otrokom.

»Presenetilo me je, koliko stvari, ki jih mladi odrasli jemljemo za samoumevne, se lahko po diagnozi raka nenadoma spremeni.«

Danes, pet let po zdravljenju brez ponovitve bolezni, Michael svojo izkušnjo vidi kot prelomnico. Okrepila je njegove najtesnejše odnose in ga naučila poslušati svoje telo.

Njegova zgodba poudarja, kako pomembni so vztrajnost, pravočasno ukrepanje in podpora bližnjih – še posebej pri mladih odraslih, pri katerih raka pogosto ne pričakujemo.

Michaelova zgodba je ena od 15 zgodb iz knjige Pri teh letih si kaj takega ne predstavljaš, ki jo je pripravilo Evropsko združenje za rake prebavil DiCE. V knjigi mlajši odrasli, ki so zboleli za rakom prebavil do 49. leta, iskreno delijo svoje izkušnje in sporočila upanja za druge.
Celotno Michaelovo zgodbo lahko preberete na spletnih straneh združenja EuropaColon Slovenija TUKAJ

Rak debelega črevesa in danke – znaki in tveganja

Rak debelega črevesa in danke se razvije v spodnjem delu prebavnega sistema, v debelem črevesu ali danki. Gre za eno najpogostejših oblik raka v Sloveniji in po svetu. Najpogosteje prizadene osebe, starejše od 50 let, vendar v zadnjih letih vse pogosteje zbolevajo tudi mlajši. Če je bolezen odkrita zgodaj, so možnosti za uspešno zdravljenje zelo dobre.

Zgodnji simptomi lahko vključujejo:

• spremembe v odvajanju blata (driska, zaprtje, občutek nepopolnega izpraznjenja),
• kri v blatu ali krvavitev iz danke,
• ožje blato kot običajno,
• bolečine v trebuhu, napihnjenost ali krče,
• nepojasnjeno hujšanje,
• stalno utrujenost ali slabokrvnost brez jasnega vzroka.

Dejavniki tveganja:
Starost nad 50 let, polipi v črevesu, družinska obremenjenost ali dedne bolezni (npr. Lynchov sindrom), kronične vnetne črevesne bolezni, nezdrav življenjski slog (kajenje, alkohol, premalo gibanja, nezdrava prehrana).

Če simptomi trajajo več tednov, je pomembno, da se pravočasno posvetujete z zdravnikom. Zgodnje odkrivanje in odstranitev polipov lahko preprečita razvoj raka in rešujeta življenja.

www.europacolonslovenija.si
SKUPAJ SMO V TEM