V postnem času so po vsej Sloveniji pobožnosti križevega pota kot duhovna priprava najprej na praznovanje velikega petka, ko je Jezus Kristus umrl na križu, nato pa tudi same velike noči, največjega cerkvenega praznika. Te pobožnosti so ob posameznih postajah križevih potov v cerkvah ali v naravi, kot na primer na kamniški Kalvariji. Prav poseben križev pot so postavili Hrvati na otoku Murter nad Tisnim, na njem pa napisali najpomembnejše podatke iz svoje narodne in cerkvene zgodovine. Ob tem križevem potu je dobil zamisel za postavitev svojega na Hosto pri Suhadolah Janez Kern s Podboršta. Postavil ga je jeseni 2016 v spomin in počastitev 25-letnice slovenske državne samostojnosti, na postaje pa zapisal pomembne dogodke in mejnike iz slovenske zgodovine. Te postaje je v nedeljo, 15. januarja, popoldne blagoslovil komendski župnik Zdravko Žagar..

Pri Hrvatih se je zgledoval tudi podpisani komendski občan in župljan, ki je jeseni 2016 prvič preživljal dopust na Murterju, pri tem pa si je večkrat ogledal, kako so Hrvati vklesali v kamen svojo zgodovino. Za razliko od Janeza Kerna (na njegovo prošnjo je z njim sodeloval in ga podpiral pri edinstvenem plemenitem dejanju), ki je na svojem »križevem potu« zabeležil pomembne osebe in dogodke iz slovenske zgodovine, je poleg teh zapisal tudi cerkvene, kajti zgodovina slovenskega naroda je v veliki meri tudi zgodovina Cerkve na Slovenskem. Bralci občinskega glasila boste lahko ob omenjenih letnicah, osebah in dogodkih obnovili svoje znanje, sami še kaj dodali, verni komendski župljani pa se tudi hvaležno spomnili velikih cerkvenih osebnosti in dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. Vsem skupaj pa naj bo ta križev pot tudi zgodovinski pomnik ter buditelj zavesti in ponosa, da ima naš številčno majhni slovenski narod tako pomembno svetno in cerkveno zgodovino. Mogoče se bo celo našel kdo, ki bo ta križev pot (lahko tudi dopolnjeni) kje postavil? Janezov že stoji. Zasnova je narejena, besedilo bi bilo treba le še primerno razporediti na 14 postaj (vnaprej je iz praktičnih razlogov nemogoče) in zamisel uresničiti. Če ne, pa ga »postavimo« vsaj v pisni obliki. Postaje slovenske svetne in cerkvene zgodovine.

SLOVENSKI KRIŽEV POT

3. stol.: Že razširjeno krščanstvo na sedanjem slovenskem ozemlju. V Petovioni (danes Ptuj) vodi močno krščansko skupnost škof sv. Viktorin Ptujski (ok. 250-303), prvi latinski ekseget, cerkveni oče in mučenec. 

313: Rimski cesar Konstantin z Milanskim ediktom zagotovi kristjanom svobodo izpovedovanja vere.

381: Oglejske sinode se udeleži prvi znani emonski škof Maksim.

452: Huni so ob drugem pohodu na Zahod vzdolž črte Petoviona-Celeja-Emona-Oglej oplenili in opustošili veliko naselij, požgali veliko cerkva in odvlekli v ujetništvo veliko moških.

395-476: Propad Zahodnega rimskega cesarstva

550: Prva naselitev Slovanov okrog tega leta na ozemlje vzhodnih Alp.

568: Po umiku Langobardov druga naselitev Slovanov; pomešajo se z romaniziranimi staroselci, ki so deloma ohranili krščanstvo. 

680: Omenjen celjski škof Andrej.

750: Karantanska kneza Gorazd in Hotimir se dasta pred tem letom krstiti na Herreninslu na Chiemskem jezeru. Sledi pokristjanjevanje Karantancev.  

811: Cesar Karel Veliki določi reko Dravo za mejo med salzburško metropolijo in oglejskim patriarhatom.

972-1039: Nastanek Brižinskih spomenikov, najstarejših znanih ohranjenih zapisov v slovenščini.

1333: Začetek vzpona Celjskih grofov (knezov), najmogočnejše slovenske plemiške rodbine; zaton po tragični smrti Ulrika II. leta 1456.

1408: Začetek turških vpadov. Trajali so do leta 1684.

1461: Rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški 6. decembra ustanovi ljubljansko škofijo, 6. septembra 1462 jo potrdi papež Pij II.

1515: Največji slovenski kmečki punt zaradi pretiranih dajatev in tlake fevdalcem.  

1527: Kralj Ferdinand I. Habsburški izda za svoje dežele splošno prepoved protestantizma. Vodilni osebnosti protireformacije in katoliške prenove sta bila ljubljanska škofa Janez Tavčar in Tomaž Hren.

1550: Primož Trubar izda prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku Katekizem in Abecednik.

1593: Za Slovence odločilna zmaga nad Turki 22. junija pri Sisku pod vodstvom grofa Andreja Turjaškega.

1782: Cesar Jožef II. 12. januarja razpusti samostane, ki niso neposredno koristili izobrazbi in socialni pomoči, predvsem kontemplativnih in spokornih redov.

1848: Slovenci s političnim programom Zedinjene Slovenije v peticiji avstrijskemu parlamentu zahtevajo združitev vseh Slovencev v eno deželo znotraj avstrijskega cesarstva z lastnim parlamentom ter uvedbo slovenskega jezika v šole in urade.

1851: Ustanovitev najstarejše slovenske založbe Mohorjeve družbe v Celovcu.

1918: Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra razglasi Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (Državo SHS); od 1. decembra Kraljevina SHS, od 3. oktobra 1929 Kraljevina Jugoslavija.

1919: Po mirovni konferenci 1. avgusta v Parizu priključitev Prekmurja Jugoslaviji

1945: Slovenija razglašena za Ljudsko republiko Slovenijo (LRS) v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji (FLRJ).  

1990: Ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar 8. julija mašuje v Kočevskem Rogu za vse žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem in opravi molitve za tukaj in drugje pobite domobrance. Predsednik Predsedstva RS Milan Kučan povabi k spravi.

1990: 88,5 odstotka volivcev je na plebiscitu 23. decembra glasovalo za samostojnost in neodvisnost države Slovenije.

1991: Slovesna razglasitev slovenske državne samostojnosti na državni proslavi 26. junija na Trgu republike v Ljubljani in razvitje nove slovenske zastave, 25. junija slovenska skupščina sprejme osamosvojitvene dokumente.

1992: Evropska unija 15. januarja uradno prizna državo Slovenijo, Vatikan (Sveti sedež) že 13. januarja.

1996: Papež Janez Pavel II. od 17. do 19. maja prvič obišče Slovenijo.  

1999: Papež Janez Pavel II. 19. septembra razglasi v Mariboru škofa Antona Martina Slomška za prvega blaženega med Slovenci.