Danes, 6. septembra, je na Balinišču Komenda memorialni turnir v balinanju v spomin na preminulih enajst članov Balinarske sekcije pri DU Komenda. Organizator je Društvo upokojencev (DU) Komenda, ki je tudi preskrbelo pokale za najboljše. Njegov predsednik Saša Lenarčič je zbrane tekmovalce pred začetkom turnirja ob 9. uri pozdravil, jim zaželel uspešno tekmovanje ter lep dan, kajti vremenska napoved za popoldne ni ravno ugodna.

Sodnik tekmovanja in obenem predsednik Balinarske sekcije pri DU Komenda, Tomaž Hacin, je ob svojem pozdravu in navodilih tekmovalcem povedal, da bodo tekmovali, dokler bo vreme dopuščalo.

Saša Lenarčič pa še, da na turnirju ne bo zaradi narave tekmovanja – spomina na umrle balinarje – najpomembnejše, kdo bo zmagal, marveč tekmovanje v spominu na nekdanje člane balinarske sekcije, s katerimi so se še nedavno ali pred časom družili in tekmovali, žal pa so že pokojni.

Tekmujejo po dve ekipi (moški in ženski) iz Mengša in Kamnika, ena skupna iz Cerkelj na Gorenjskem in kar štiri iz Komende. Vsega okrog 40 balinarjev in balinark.

Pred začetkom tekmovanja so se balinarji okrepili z zelo okusnim pecivom, ki so ga napekle članice Balinarske sekcije DU Komenda, močno črno kavico, pa tudi tistim, kar so prinesli s seboj.

(Več po koncu tekmovanja).

Na drugem koncu Občine Komenda pa krepko napreduje gradnja novega mostu čez reko Pšato v Suhadolah. Most že dobiva svojo pravo podobo. Posebej je pomembno, da bo dvignjen in zgolj v enem loku, da bo lahko narasla Pšata nemoteno tekla pod njim. Delavci hitijo z zadnjimi deli, kajti bliža se jesensko deževje in z njim nevarnost dviga višine reke, novih poplav. Tisti, ki bedijo nad gradnjo, pa skrbijo, da vse dobro poteka.

Kako majhen je človek v primerjavi z naravo, mi je nazorno z razmikom med prstoma pokazal voznik bagra. Zahvalil sem se mu za to modro pripombo, obenem pa spomnil, kako hudo je bilo lani 4. avgusta, ko je bil dobršen del Občine Komenda pod vodo. Povedal sem mu še, da sem se pred dnevi sprehajal ob potočku Doblič. Bilo ga je le toliko, da bi zlahka stopil čezenj v čevljih, lani pa grozljivo veliko, ko je podiral mostove in nosil s seboj vse, kar je dosegel oz. je neurje naneslo vanj. Še vedno je marsikje videti posledice njegovega divjanja. Kot tudi reke Pšate. Vsi si želimo, da tega ne bi bilo več.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič