V kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem je bila 5. marca ob 17. uri predstavitev Državnega prostorskega načrta za ŽELEZNIŠKO POVEZAVO LETALIŠČA JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA Z LJUBLJANO, Javne objave pobude za pripravo DNP.

Predstavitelji projekta so pred številnimi udeleženci iz občin Cerklje, Komenda, Mengeš in Domžale, ki jih to zadeva, povedali, da je tokrat šlo za prvo javno predstavitev oz. pobudo, kateri bodo sledile nadaljnje strokovne raziskave terena, kjer naj bi potekala železniška proga, izdelava točnejših načrtov in, nazadnje, uresničitev zamisli. Z njo naj bi razbremenili povečujoči se cestni promet, predvsem pa ljudem v omenjenih občinah omogočili hitrejši dostop do krajev ob progi, posebej Ljubljane. V prvi vrsti potnikom, ki se poslužujejo ljubljanskega letališča, deloma pa tudi prevozom tovora. Z vlaki, ki bi vozili 130 km na uro, veliko pogosteje kot avtobusi, bi bili zelo hitro v Ljubljani oz. iz slovenske prestolnice na brniškem letališču, pa tudi v Kamniku in drugje, koder bi lahko uredili odseke proge tudi v kamniški oz. gorenjski različici. Načrtovanih je kar pet variant. 

Opozorila pred uničenjem najbolj kakovostne zemlje in oteženim dostopom kmetov do njiv

Ideja, vredna pohvale! Ne nova, ampak že dlje predvidena. Cerkljanski župan Franc Čebulj (drugih županov iz omenjenih občin ni bilo), ki se je prvi javil k besedi po obsežni predstavitvi projekta, je dejal, da je ideja stara že več desetletij. Sam je predlagal, da bi bilo najbolje, najhitreje in najceneje, če bi železniško povezavo med ljubljanskim letališčem in prestolnico uredili ob obstoječi dvopasovni avtomobilski cesti Ljubljana-Kranj-Jesenice.

S tem se je strinjala večina v dvorani, kajti tako bi se izognili uničenju najbolj kakovostne zemlje pa tudi oteženemu dostopu kmetov do svojih njiv. Na to so opozorili predvsem kmetje iz komendske in cerkljanske občine.

Kmetica iz Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem mi je, ko sem ji povedal, kam grem in zakaj, rekla: »Spet nam bodo vzeli zemljo!« Res jo bodo, tokrat za novo železniško progo, postaje ob njej, parkirišča pri postajah, dovoze do njih. Kar veliko zemlje, ne le predvidenih dvanajstih metrov v širino, kolikor bi jo potrebovali za izgradnjo nasipa s progo. Da bi se temu izognili, so udeleženci predstavitve projekta predlagali, naj progo izpeljejo po manj kakovostnem gozdu, vkopljejo v zemljo, celo izvedejo pod njo, kjer gre za zemljišča prvega kakovostnega razreda.

Suhadolci so posvarili pred novo veliko nevarnostjo še hujših poplav

Komendski občani, zlasti Suhadolci, so predvsem opozorili na nevarnost, kolikor bo proga v dveh predvidenih različicah potekala skozi občino Komenda jugozahodno od Most in Suhadol, katastrofalnih poplav. Prebivalci teh dveh vasi, pa tudi drugih v komendski občini, imajo še v živem spominu tovrstne poplave 4. avgusta 2023, ko jih je zalila voda reke Pšate, najbolj hudourniške reke v Sloveniji. Poudarili so, da bi bilo iluzorno misliti, da takšnih poplav ne bo več, da so bile to »stoletne« oz. celo »večstoletne«. Deloma da, deloma ne, kajti do poplav prihaja vsake toliko let, desetletij pa gotovo. Te pa bodo res katastrofalne, takšne kakršnih še ni bilo, če bodo načrtovalci železniške proge jugovzhodno in jugozahodno od Suhadol tam zgradili nasip, po katerem bodo vozili vlaki. V tem primeru bodo »zajezili« reko Pšato, kadar bo poplavljala, za nasipom povzročili pravo jezero (že sedaj je bilo pri poplavah med vasema Suhadole in Topole), bo visoka voda poplavila vso vas Suhadole in deloma tudi Moste.

Če bo do tega prišlo, kam se bodo lahko umaknili vaščani omenjenih vasi, kdo jim bo po vrnitvi na poplavljene domove povrnil škodo, bo odgovarjal zanjo? Na nepredvidljive podnebne spremembe se ne bo mogoče izgovarjati pri povračilu škode, treba pa jih je predvideti. Katastrofalne poplave po Sloveniji so dovolj jasen in zgovoren poduk. Komendski občani smo ga že dobili, lastniki poplavljenih hiš še posebej.

Nova železniška proga bi trajno prizadela doslej, razen s plinovodom, nedotaknjeni prelepi svet med Suhadolami in Topolami  

Prebivalci Suhadol, deloma pa tudi Most in Žej, ter sosednjih Topol pa imajo še druge skrbi: hitri cesti med Suhadolami in Topolami, ki bi, kolikor bi prišlo do njih, uničili enkraten kotiček narave, namenjene rekreaciji, pozimi smučarskim tekom, občinskim in drugim prvenstvom v tej športni disciplini, otežili sprehode do vseh bolj obiskanih Mlinčkov, z izpušnimi plini od vozil (to povzročajo že letala) »zastrupljali« izjemno zdrav gozdni sadež – borovnice, ki jih v suhadolskih gozdovih nabirajo domačini in ljudje od vsepovsod. Občina Komenda jim zagotavlja, da se to ne bo zgodilo, a Kamničani z županom načrtujejo drugače, DARS pa tudi s hitro cestno povezavo med Želodnikom in Vodicami. Vaščani Suhadol in Topol upajo, da bo zmagala zdrava pamet in že predvidena in z načrti na državni in občinski ravni podprta nova hitra cestna povezava z najmanjšimi posledicami za okolje, hkrati pa dovolj hitro pretočnostjo prometa. Naj čim prej pride do nje!

Hrup, nevarnost za otroke, močno prizadeti favna in flora …

Navzoči so še opozorili na hrup, ki ga bodo povzročali mimo vozeči vlaki, v Suhadolah naj bi zelo blizu nekaterih hiš, nevarnost za otroke, ter nepopravljivo škodo v naravi, kjer ornitologi, domači in tuji, spremljajo redke ptice, se družijo štorklje (pred dnevi sem jih opazil kar petnajst), sive čaplje, pasejo srne.

Skratka, na to, da je še čas, da načrtovalci železniške proge najdejo najboljšo, ljudem in naravi prijazno »optimalno rešitev«.

Pibernikovi »Moji pokrajini« bi dokončno odzvonilo

Tistega sveta, ki ga je v pesmi Moja pokrajina, tako lepo opeval suhadolski rojak, pesnik in pisatelj France Pibernik, že dolgo ni več. Železniška proga v dveh različicah jugovzhodno in jugozahodno od Suhadol pa bi mu zadala še zadnji odločilni udarec. Da bi do tega ne prišlo, so se Suhadolci odločili za zbiranje podpisov in peticijo načrtovalcem proge v različicah mimo vasi. Nikakor pa niso zoper ta projekt, vendar tam, kjer bi bilo najpametneje, najceneje, najbolj varno in tudi najhitreje do Ljubljane in do letališča Jožeta Pučnika. Je pa vprašanje, koliko bo predvidena železniška proga v eni izmed petih različic sploh donosna, kajti že doslej se le malo ljudi vozi z vlaki po kamniški progi, pa tudi z avtobusi; večina z osebnimi avtomobili (tudi študentje so to priznali), čemur se bi bilo mogoče z novo železniško progo izogniti. Vsekakor pa je treba čim prej rešiti vprašanje križišča v Mostah (rešitev s krožiščem je zamujena), kolon vozil mimo te vasi in skozi njo pa tudi deloma Komende. To je veliko bolj pereče vprašanje, kot pa železniška proga tudi skozi našo občino. In pa zavarovanje pred novimi poplavami, na kar je poleg drugih opozorila podžupanja Nada Jamšek, ki si za to močno prizadeva.

Predstavitelji projekta, tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, so nazadnje udeležence prvega srečanja z njimi pozvali, naj svoje pripombe do 20. marca posredujejo na naslov: gp.mnvp@gov.si ter na domače občine, te pa jih bodo pristojnim za projekt.

Besedilo in fotografije:

Jožef Pavlič