Zgode in prigode v zvezi z novo redno avtobusno linijo Ljubljana – Poslovna cona – Komenda – Ljubljana

V Aplenci št. 12/2018 sem s posebnim zanimanjem prebral podrobno obvestilo Občine Komenda na strani 6 z naslovom: Ljubljana – Poslovna cona – Komenda in nazaj. Prispevek je nas, komendske občane, obvestil o »vzpostavitvi redne avtobusne linije Ljubljana – Poslovna cona Žeje pri Komendi – Komenda«. Prvi odstavek glede te avtobusne linije smo lahko prebrali tudi na naslednji, 7. strani, občinskega glasila pri Novicah iz Poslovne cone Komenda.

V prvem zapisu nas je Občina Komenda najprej obvestila, da je bila nova avtobusna linija uvedena zaradi tega, da bi ljudje raje uporabljali javna prevozna sredstva, kot pa da bi se vozili sami v Ljubljano, bi s tem še bolj onesnaževali že tako preveč onesnaženo okolje.

Novo avtobusno linijo so narekovale predvsem gospodarske potrebe, povezane z delom v in z delovanjem Poslovne cone Komenda (PC Komenda). Odgovorni so se pogovorili, sad tega je bilo dovoljenje Ministrstva za infrastrukturo, da se nova avtobusna linija »odpre« 7. januarja letos.

Aplenca je na omenjeni strani objavila točen vozni red kar devetih predvidenih avtobusov iz smeri Ljubljane v Komendo in obrnjeno, vse postaje, čas prihoda in odhoda; posebej pa, poudarjeno, katere tri avtobusne postaje bodo v PC Komenda. Napovedala je tudi, kako bo z nakupom vozovnic, objavila je elektronski naslov podjetja, na katerega se lahko ljudje obrnejo s predlogi in pripombami – promet@arriva.si ,– občane Komende je povabila, naj uporabljajo to vrsto javnega prevoza, zapisala pa je tudi, da prevoznik Arriva Alpetour zagotavlja »varen, točen, kvaliteten, kulturen in zanesljiv prevoz«.

Številni občani niso prebrali obvestila v Aplenci

Vse lepo in prav, vendar kaj ko ljudje ne berejo, sploh niso pogledali Aplence ali le določene stvari in strani v njej. Sam sem si dejal: tale vozni red bo treba povečati in obesiti kam na vidno mesto v hiši, da bom lahko, kadar me pot zanese v Ljubljano, pogledal nanj in raje, kot da bi se peljal sam, uporabil te vrste cenejši, varnejši in zagotovljen prevoz na delavnike. Priložnost za to se mi je ponudila 9. januarja, ko nas je, nekdanje uslužbence katoliškega tednika Družina direktor Založbe Družina Tone Rode povabil na ponovoletno srečanje v Ljubljano. V slovensko prestolnico sem se, da ne bi zamudil, peljal prav tako z avtobusom Arrive ob 11.20 s postaje pri Petrolu v Mostah, nazaj grede pa ob 17.10 z glavne ljubljanske avtobusne postaje prek PC Komenda v Moste. V Ljubljano sem prispel šele ob 12.07, nazaj grede pa v Moste na izhodiščno postajo točno ob napovedanem času: 17.46. V Ljubljano sem se vozil tako dolgo tudi zaradi tega, ker je avtobus peljal skozi Domžale, Trzin in še Črnuče.

Nekdanji sodelavci so me hoteli še zadržati, vendar zlato pravilo pravi: poslovi se, ko je najprijetneje, je razpoloženje na višku. Poleg tega sem direktorju Tonetu, ki je vedel za to avtobusno linijo, obljubil, da se bom peljal po njej in mu povedal, kako je bilo.

Na avtobusni postaji v Ljubljani nisem dobil potrebnih informacij

Zapletlo se je že na glavni avtobusni postaji v Ljubljani. Ker sem imel dovolj časa, sem šel dvakrat trikrat skozi poslopje, vendar nisem nikjer videl napisa: INFORMACIJE, da bi povprašal, s katere številke postaje odpelje želeni avtobus. Ustavil sem se pri edinem odprtem okencu za vozovnice, da bi prodajalca povprašal, katero številko avtobusnih linij moram gledati. Voznik avtobusa, s katerim sem se pripeljal v Ljubljano, mi je odgovoril, da številki 10 in 11. Tako je tudi bilo, vendar kaj, ko na tabli ni pisalo tudi Komenda, marveč samo Kamnik in druge smeri pred njim. Avtobusa, ki sta stala na teh dveh številkah, sta bila sicer namenjena v Kamnik po daljši poti, ne pa tudi skozi Moste oz. Komendo. Tako mi je ostal edino avtobus, ki pelje skozi Moste do ljubljanskega letališča Brniki. Ker pa sem vztrajen (pri okencu za vozovnice nisem prišel na vrsto, ker sta se moški in ženska pred njim, pa tudi z uslužbenko, posvetovala, kako priti nekam v Bosno), sem obhodil še druge možne postaje. Neuspešno. Gospo iz Most, ki jo dobro poznam, sem vprašal, ali »brnčan« sploh še vozi. Odgovorila mi je, da vozi in da bo odpeljal ob 17.10. Povedal sem ji, da sem bom tudi jaz peljal s tem avtobusom, če ne bo našel onega, ki pelje v Moste in Komendo skozi PC Komenda. Začudila se je, češ ali vozi še kakšen drug avtobus po drugi progi v Moste. Opozoril sem jo na prispevek in vozni red v Aplenci, vendar te očitno, čeprav so jo doma dobili, ni prebrala.

Prijazni voznik je potožil nad spolzko cesto v PC Komenda

Vnovič sem se odpravil proti številki 10 in 11 v upanju, da bo le pripeljal želeni avtobus. V resnici je, na njem pa je na čelni strani avtobusa napovedovalo, da bo peljal tudi v PC Komenda in Komendo. Voznika sem iz previdnosti vprašal, ali bo peljal tudi skozi Moste. Zagotovil mi je, da bo peljal v Komendo. »Potem boste peljali tudi skozi Moste,« sem mu dejal. Odtipkal je razpored postaj in na njem so se pokazale tudi Moste. Povedal mi je ceno: 3.10; v Ljubljano sem plačal 2.70. Plačal sem, vzel vozovnico in se začel pogovarjati z voznikom, ko je čakal, da bo ura pokazala čas odhoda: 17.10. Začudil sem se, kako da sem sam. Odgovoril mi je v mešanici slovenščine in jezika nekdanjih »bratskih narodov«, da ljudje še ne vedo za to progo, povedal pa je tudi, da je imel prejšnjega dne v PC Komenda težave na krožiščih in pri zavijanju, ker je bil tam led, niso posuli soli. »Ko bi vsaj pesek,« je potarnal. Drugače je bil zelo vljuden, ustrežljiv in prijazen.

Bil sem edini potnik v avtobusu

Med vožnjo v Moste je ustavil na vseh določenih postajah, vendar na niti eni ni vstopil noben potnik. Tudi v PC Komenda ne. Tako sem bil vse do moje končne postaje sam samcati potnik. Ko sem izstopil, sem se vozniku zahvalil in mu zagotovil, da se bom odslej naprej vozil v Ljubljano in nazaj po tej avtobusni liniji. Pripomnil sem, da se nima smisla sam voziti tja in nazaj, drago plačevati parkirišče, najprej pa izgubljati živce, predno ga najdeš; če pa parkiraš kar tako kje, te kaj lahko ob prihodu nazaj čaka za brisalec zataknjen listek s predvideno denarno kaznijo, lahko pa tudi zgrožen pogled, ko svojega avta več ne najdeš, ga je odpeljal »pajek«.

Edino pripombo, ki sem jo imel na vožnjo v Ljubljano in nazaj, je bila neudobna vožnja, kajti avtobus je močno treslo, kot da bi se vozili po makadamu kje po Libiji ali Iraku. Pomislil sem na to, ali je »TAM-ov potomec«, nisem pa pogledal na znamko izdelovalca. TAM omenjam zaradi tega, ker so njihove avtobuse prodajali v Irak, naši sezonski delavci v tej državi pa so potem tožili, kako jih v njih, ko se vozijo na delo in z njega, premetava. Na misel mi je tudi prišlo, da izdelovalci avtobusov ne gledajo toliko na udobje, marveč na ceno: samo da pelje. Motor že mora biti dober, ostalo pa ni tako pomembno. Kot smo rekli pri vojakih: »sad vozi ovu stoku«.

Znanec se je razhudil na avtobusni postaji v Ljubljani, ker nobeden od pristojnih ni imel pojma o novi avtobusni liniji

Domov grede sem se ustavil pri znancih, kjer je bila moja žena na obisku. Gostiteljica mi je povedala, kakšno prigodo je imel z novo avtobusno linijo njen sin, ki se je v Ljubljano peljal dan ali dva pred mano. Na avtobusni postaji je prav tako kot jaz hodil gor in dol in iskal okence z napisom INFORMACIJE. Ker teh ni dobil, oz. nikjer nikogar, kakor jaz, da bi mu kaj pametnega in koristnega povedal, mu je bila uslužbenka pri prodajnem okencu pripravljena prodati vozovnico za vožnjo v Tržič (zaman jo je prepričeval, da bi se rad peljal v Moste pri Komendi po novi avtobusni liniji, o kateri ni imela pojma), mu je prekipelo. Stopil je do prometnika, naj mu vendarle pove, s katere postaje odpelje avtobus skozi Šentvid v Ljubljani in PC Komenda v Moste pri Komendi in samo Komendo. Tudi prometnik ni nič vedel o tem. Besen, da je tako, je zahteval, da ga odpelje k samemu direktorju avtobusne postaje. V resnici ga je. In, glej ga šmenta: tudi g. direktor ni nič vedel o novi avtobusni liniji, te niso imeli niti v računalniku. Skratka nobeden od vprašanih in pristojnih oseb mu ni mogel pomagati, kot tudi meni ne. Direktor mu je nazadnje zagotovil, da bodo poskrbeli za to, bodo novo avtobusno linijo dali v računalnik v Ljubljani, v Kamniku in Kranju, skratka krajih, kamor in od koder bi se potniki radi peljali po novi avtobusni liniji v Ljubljano, veliko pa tudi delat v PC Komenda. Ko je klical v Kamnik in Kranj, so bila njegova poizvedovanja prav tako neuspešna.

Še neizkoriščena možnost, kako priti v Ljubljano in nazaj

Konec koncev: občina Komenda in drugi pristojni so nam, komendskim občanom, z novo redno avtobusno linijo zagotovili novo možnost, kako priti v samo PC Komenda pa tudi na razne konce v Ljubljani, posebej Šentvid, kamor so starši prej vozili učence v šolo ali otroke v vrtec s svojimi avtomobili, so učenci redno »štopali«, veliko naših občanov (predvidevam, da je tako) pa sploh ne ve za to možnost prevoza, zato je tudi ne izkorišča. Upajmo, da se bodo tudi v tem pogledu »zbudili iz zimskega spanja« (ponovoletne dremavice) in začeli uporabljati novo avtobusno linijo. Tako se bo tudi zmanjšalo število vozil na silno prometni cesti Mengeš-Moste-Kranj, na kateri je, posebej v Mostah, skoraj tako, kot v Ljubljani, če že ne huje. Zlasti v t. i. »prometnih konicah«.

Rekel bi še: velika škoda, da ni skozi naše kraje še železniška povezava s Kranjem, Kamnikom in Ljubljano, vendar kaj pa bi bilo, če bi bila: V VSAKEM VAGONU BI SEDELA EDEN ALI DVA POTNIKA! Mogoče pa bodo v prihodnosti, v smislu predvidevanj Julesa Verneja, uvedli kakšne proge po zraku! 
Vseeno: Prijetno vožnjo v Ljubljano in nazaj z avtobusi Arriva tudi po novi redni avtobusni liniji!

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič