Znamenje sta leta 1927 postavila na domači zemlji zakonca Apolonija in Janez Bergant v zahvalo za sina novomašnika Janeza Berganta, posvečenega v mašnika 29. junija 1927. Ta letnica je naslikana na čelni strani v trikotu znamenja, v katerem kraljuje velik in lep kip Srca Jezusovega. Znamenje sta zakonca Povudnik postavila tako, da sta ga lahko gledala skozi okno starodavne Povudnikove domačije, v kateri danes prebiva Matija Bergant, nečak Klare Berlec, rojene Bergant, ki je z življenjskim sopotnikom Albertom poskrbela za obnovo znamenja, kot tudi za pogostitev vaščanov po njegovi blagoslovitvi. Za blagoslovitev sta ga zelo lepo okrasili domačinki Vida Jenko in njena sestra Anka Petrič.
V obred blagoslovitve so uvedli cerkveni pevci in pevke, večinoma domačini in domačinke, pod vodstvom nekdanjega organista in zborovodje komendskega mešanega cerkvenega pevskega zbora domačina Jožeta Kavčiča. Zapeli so za znamenje, zlasti pa za kip v njem, zelo primerno pesem O srce božje, na koncu pa prelepo pesem Ko zarja zlati nam gore. Po blagoslovitvi je o zgodovini znamenja govoril Matija Bergant – Povudnikov. Poudaril je, kako smo lahko »veseli in ponosni, da smemo in moremo obujati spomine naših prednikov«. Opozoril je, da je »prav tako«. Glede Povudnikovih, njihovega lepega znamenja in njegovega pomena za Suhadole prav gotovo.
Skadovcem se je zahvalil za denarno podporo obnove znamenja, mojstru Albinu Škrjancu za temeljito obnovo, občini Komenda (zastopal jo je podžupan Igor Štebe) ter skrbnikom znamenja.
Nazadnje je številne zbrane Skadovce povabil na pogostitev. Med njo je kot prvi raztegnil meh svoje harmonike obnovitelj znamenja Albin Škrjanec iz Most, za njim pa domačin Jože Kavčič. Oba sta zraven zapela lepe slovenske narodne pesmi, pevci in pevke med zbranimi pa so jima pritegnili. Med njimi poleg Klare Berlec tudi njene sestre Marinka, Ema in Pavla, brat Tone in sestra Helena pa sta že med rajnimi.
Udeležencem slovesnosti je bilo naklonjeno tudi vreme, saj bi bili sicer, če bi bila popoldne, mokri in prezebli. Tako pa so uživali v sončnemu dopoldnevu, ob dobri hrani in pijači, predvsem pa pogovoru, ki je še kako pomemben in potreben ob takšnih srečanjih, ko so ljudje odprejo drug drugemu, poveselijo, obenem pa veliko odnesejo od za vas in vaščane velikega dogodka.
Jožef Pavlič
Foto: Jožef Pavlič
