Bodimo hvaležni zdravstvenim delavcem, ki tvegajo svoja življenja, da bi rešili življenja obolelih za koronavirusom!
Pravkar sem »kliknil« na video, ki mi ga je posredoval občan Janko Žagar, član Neokatehumenske poti. V njem nam Kitajec, protestant brat Yun, ob epidemiji koronavirusa zagotavlja: »Ne bojte se!« Zelo tolažilna misel, a po javnih občilih beremo, vidimo in slišimo drugače, nas svarijo pred izpostavljanjem tej epidemiji. Posebej strokovnjaki, ki dobro vedo, kako nevarna je. Rekel bi: Poslušajmo obojne: brata Yuna in strokovnjake! Resnica, da je samo v zadnjem dnevu v Italiji umrlo skoraj 800 ljudi, da umrle s posebnimi tovornjaki vozijo v krematorije, kjer jih sežigajo, da je mesto Bergamo zaprto, kot da bi bili v njem vsi prebivalci kužni, zaradi COVID-19 so tako že ogroženi oz. v nevarnosti, da se okužijo z njim, je dovolj zgovorna.
Ko sem se peljal mimo kužnega znamenja med vasema Breg in Klanec/Potok, sem pomislil na to, koliko ljudi so tu pokopali v času kuge, ko so bile naše vasi zaprte, so mrtve vozili zunaj njih in jih tam pokopavali. Ni daleč čas, ko je »morila« španska. Nekdanja sodelavka mi je povedala, da je samo v njihovem sorodstvu pobrala šest ljudi.
Zelo varljivo je prepričanje, da se sodobnemu človeku ne more nič zgoditi; da sploh ne bo umrl. Takšna miselnost se je začela vse bolj širiti, kajti življenje ljudi se je podaljševalo tudi z bolj zdravo hrano, več gibanja, hujšanjem, postom, učinkovitejšimi zdravili. Koronavirus je opomin, da je tudi sodobni človek ranljiv, slaboten, umrljiv kljub vsemu in tolikšnemu medicinskemu napredku.
Z ženo Marto sva se zgrozila, ko sva 21. marca pri dnevniku videla, kako je 14. marca kar 33.000 Rusov spremljalo nogometno tekmo na sanktpeterburškem stadionu. Med dviganjem rok so vzklikali: »Vsi bomo umrli!« Res bo tako, a veliko tudi po neumnosti, ker ne spoštujejo pravil; pri nas državnega in cerkvenega vrha. Cerkev nas svari pred pretiranim zaupanjem v Boga in Marijo, češ meni se ne more nič zgoditi. Pred takšnim mnenjem je posvaril tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore: Kdor je tako prepričan, naj bo vsaj obziren do tistih, ki lahko zbolijo in tudi umrejo zaradi okužbe s COVID-19. Posebej ostareli, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, »ranljive« osebe. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf je bil še ostrejši: Kdor ogroža druge v času koronavirusa, greši zoper peto Božjo zapoved: Ne ubijaj! To pomeni, da bo kot okužena oseba oz. prenašalec virusa COVID-19 pred Bogom odgovarjal za ljudi, ki bodo zaradi njegove malomarnosti, neodgovornosti in farizejske drže umrli. Trenutno jih je samo v Italiji okrog 5000.
Zato: Zaupajmo v Gospoda, da nas obvaruje te »sodobne kuge«, poslušajmo pa tudi navodila od naše vlade navzdol, se ravnajmo po njih. Žal jih veliko ljudi v naši občini še vedno ne upošteva.
Preseneča, da je Cerkev tako resno vzela pandemijo, saj bi se ravno ona s papežem Frančiškom na čelu lahko vedla najbolj svobodno, sproščeno, češ: Bog je na naši strani, nam, vernim, se ne more nič zgoditi! A papež Frančišek, slovenski škofje, ravnajo drugače: Zaupajmo v Boga, v moč njegovega varovanja oz. ozdravljenja, a spoštujmo stroko, tisoče zdravstvenih delavcev, ki iz dneva v dan tvegajo svoje življenje za ozdravitev drugih, žrtve že umrlih. Na primer italijanskega zdravnika, ki je umrl, ker je pomagal okuženim brez zaščitne opreme – ker je še ni bilo! To so sodobni heroji! Padli ne pod strelom sovražnika, marveč umrli iz ljubezni do bližnjega. Prve med zapovedmi. Zato zelo pozdravljam ukrep slovenske vlade, da bodo ti ljudje, ki se žrtvujejo za obolele in skrbijo za našo varnost, za to nagrajeni. Kdo od teh bi si, če je naš občan, zaslužil tudi letošnje občinsko priznanje ob prazniku Občine Komenda.
Svetniki so med nami, a jih ne vidimo! Svetniški ljudje, ki se žrtvujejo za ozdravitev obolelih, sami pri tem tvegajo, da bodo zboleli in lahko tudi umrli. Ne vidimo jih, ker imamo svetost in svete ljudi za nekaj srednjeveškega, samostanskega, skritega za debele cerkvene zidove. Omenjeni umrli italijanski zdravnik srednjih let bo nekoč mogoče prištet mednje, čeprav je že pri Bogu, ker je žrtvoval svoje življenje iz ljubezni do bližnjega. Po vsej verjetnosti pa bo čez čas v Cerkvi stekel postopek za katerega od zdravstvenih delavcev v Bergamu in drugje, ki so pomagali obolelim za »sodobno kugo«, pri tem pa sami umrli. Mogoče tudi koga izmed Slovencev!? A priti mora Jezus, da nam bo, kot sleporojenemu v današnjem evangeliju, ki so ga brali v papeževi kapeli v Domu sv. Marte, odprl oči, nas ozdravil na duši in telesu. »Okužene« ne le od koronavirusa, marveč od vsega tega, kar nas oddaljuje od Boga in ljudi. Koronavirus in tudi današnji jutranji potres jemljem kot svarilo pred tem, postni čas »v osami« pa kot priložnost, da se spremenim, spreobrnem in začnem živeti drugače. Da za sedmimi bogatimi »egiptovskimi leti« v zgodovini »izvoljenega ljudstva« lahko prihaja sedem let preizkušenj. Tudi za komendske župljane in občane. Naš župnik Zdravko je že pred leti posvaril: Jezus močno govori v Komendi, a Komendčani ga ne slišimo. Mogoče pa ga ob koronavirusu bomo!?
Stara prošnja, izrečena iz ust duhovnika: Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod, še vedno velja! In pa sedanja: Koronavirusa reši nas, o Gospod!
Z našim dopolnilom: Prosimo Te, usliši nas!
Jožef Pavlič
Foto: Jožef Pavlič
