Dramaturginja Ana Kuntarič poudari, da je predstava nastala na podlagi pobude samih »Makovcev«. »Vsebina drame, ali bolje rečeno, ne-vsebina je v času spletnih socialnih omrežij in podobnih novotarij, ko več ne mislimo, da smo, ampak obstajamo samo v taki meri, v kateri poročamo o svojem obstoju na Facebooku in ko svoja prijateljstva merimo samo v internetni količini in ne dejanski kvaliteti, grozljivo aktualna.«
Pri ogledu predstave moramo izhajati prav iz takšne komunikacije, ki je izpraznjena, avtomatizirana in odtujena. Spoznali bomo dva tradicionalna para, služkinjo, gasilca in tri dekleta. Gospod in gospa Smith (Nejc Laščak, Katarina Jerončič) se stežka pogovarjata, ko služkinja Mary (Mojca Stanič) napove gosta, gospoda in gospo Martin (Martin Gerbec, Julija Ipavec). Gosta vstopita in medtem ko čakata na gostitelja, se pogovarjata kot neznanca, ki šele čez čas ugotovita, da sta mož in žena. Sledi pogovor obeh parov, ko zazvoni na vhodnih vratih. Pojavi se poveljnik gasilcev (Žan Ninin), ki pride pogasit požar, a služkinja Mary ugotovi, da je on tisti, ki mu je prva pogasila ogenj. Para se dalje pogovarjata, a pogovor postaja vse bolj težaven, saj se razgradi na posamezne fraze in nazadnje le še na zvoke. Tri dekleta (Almedina Bavrk, Tjaša Markočič, Nika Vidič) imajo vlogo čistilk, vizažist, frizerk, predvsem pa opisovalk dogajanja oziroma odrskih opomb – didaskalij.
Eugèn Ionesco je snov za dramo (po njegovo antidramo) Plešasta pevka dobil ob učenju angleščine, ko je postal pozoren na temeljne resnice (tla so spodaj, strop je zgoraj itd), o katerih ni nikoli prej razmišljal. Nastal je komičen opis izpraznjene komunikacije v medčloveških odnosih in absurdnost človeške eksistence.
Ana Kuntarič o "Makovcih":
"Mladi igralci se med seboj odlično dopolnjujejo, starejši kolegi so izjemno odprti do svojih mlajših kolegov, tako kot so mlajši odprti do starejših. Pripravljeni so se učiti eden od drugega, si pomagati, si dati prostor, pa tudi prevzeti določeno breme v prid soigralca in dajati platforme drug drugemu. Tisti mlajši so prevzeli dobre navade starejših kolegov, starejši pa so z mlajšimi dobili, ne nov, ampak drugačen zagon. Seveda, govorimo o najstnikih, tako da je beseda starejši uporabljena zelo pogojno in v smislu izkušenj, ne pa dejanskih let. Bojda Mak uspeva na plodni njivi. Ko sem izvedela zgodovino gledališke skupine Mak, sem bila zelo navdušena nad potjo, po kateri hodijo njeni člani in kako je znotraj skupine poskrbljeno tako za pomladek, kot tudi za izzive, ki so skupini omogočeni in začrtani. Vse to z mislijo na samo publiko, ki lahko dvakrat na leto občuduje razcvet te cvetlice."
Mojca Stanič o igri:
"Najprej gre zahvala režiserju Blažu Valiču, ki je dokaj zahteven Ionescov tekst priredil v zabavno gledališko predstavo. Vsi v gledališki skupini smo na vajah ves čas uživali v branju teksta in v delu na odru. Sama predstava mi je še boljša kot lanska, ker ima zgodba bolj razumljivo vsebino. Všeč mi je prostor, v katerem igramo, in všeč mi je, kako je Blaž vzpostavil posebne medsebojne odnose med liki. Zanimiva je tudi maska in garderoba, ki jo nosimo. Skratka, predstava je zabavna, igra pa je razposajena, kot smo mi sami."
