Tekst: Polona Gerbec

Prireditev se je začela s prikazom izdelave kope, ki jo danes le še redkokje vidimo. Izdelovalci kope, možje z okoliških vasi (Brd in Liga), so najprej pripravili kopišče. Kopišče so sestavili iz stužja (debelejši kol sredi kope), okrog katerega so uprli tri stoge, jih pritrdili skupaj in na dno položili veje, da se seno ni dotikalo tal. Na kopišče so najprej naložili zagrabke sena, kar je pri izdelovanju kope pomembno opravilo, kajti če je kopa pravilno začeta, poteka delo naprej brez težav, manj dela je s puljenjem in ograbljanjem, kopa pa ima lepo končno obliko. Potem je na kopo splezala grabiča, ženska, ki je grabila in nato peštala seno, ki so ga na kopo metali možje z vilami. Grabiča je seno enakomerno zlagala z grabljami na vse strani, da je kopa najprej naraščala in dobila trebuh, potem pa se proti vrhu vedno bolj ožala v grlo.

Kot je bilo v starih časih v navadi, je tudi tokrat prinesla gospodinja v senožet delavcem vodo v kjantah. Medtem, ko so delavci izdelovali kopo, so se gledalci pomerili v različnih kmečkih opravilih, in sicer povezovanju in nošenju bremen. Na koncu je grabiča na kopo nataknila še svitke (vozle iz sena), ki preprečujejo, da bi voda tekla v kopo in nanje položila preklade, katerih namen je, da potiskajo svitke po stužju navzdol, ko se kopa useda. Še zadnje dejanje, ki je poželo pri obiskovalcih največ smeha, je bil spust oziroma lovljenje grabiče s kope. Izdelava kope predstavlja konec košnje, saj je seno spravljeno "pod streho" in temu je v preteklosti sledil likof.

Likof pomeni pojedino, pitje ob koncu večjega dela. Košnja je bila zagotovo eno največjih opravil vsake družine v teh krajih, zato je bila navada, da se je za likof košnje kuhalo štruklje. Tudi v Vrtačah so pripravili likof, druženje se je ob prijetni glasbi, domači hrani in seveda štrukljih nadaljevalo kar Na skednju, saj je bilo zunaj na ta poletni večer precej mrzlo v primerjavi z ostalimi. Okrepčevalnica Na skednju si želi tudi v prihodnje organizirati takšne in podobne prireditve, z namenom prikaza in oživitve etnološke posebnosti kot zanimivosti iz preteklosti teh krajev.