Srbija, od 27. do 29. 4. 2023 – Na prijazno povabilo Matka Zdešarja, ki je popeljal svojo veliko razširjeno družino na potovanje po Srbiji, se nas je v četrtek, 27. 4., ob štirih zjutraj 33 potnikov odpeljalo z avtobusom preko Zagreba in Slavonije proti novim doživetjem naproti. Prvi daljši postanek je bil na Fruški gori. Tam smo si ogledali Petrovaradinsko trdnjavo, ki je služila kot obramba Habsburžanov pred Turki. Naš naslednji cilj je bil Novi Sad. Ogledali smo si center tega lepega mesta s prekrasnimi stavbami iz časa Avstro-Ogrske monarhije. Prvo noč smo prenočili v Sremskih Karlovcih, ki leži na desni obali Donave sredi hribovitega vinorodnega območja.
Seveda je treba omeniti Vojvodino, žitnico naše nekdanje skupne domovine, ki obsega ¼ srbskega ozemlja. Sestavljajo jo Banat, Bačka in Srem, po njej pa tečejo tri velike plovne reke: Donava, Tisa in Sava. Kamorkoli seže oko, sama ogromna rodovitna polja, lepo obdelana in posejana. Kako lep mora biti pogled šele takrat, ko se ta polja spremenijo v morje žit in cvetočih sončnic!
Drugi dan sta se nam na poti v Beograd v Novi Pazovi pridružila še sorodnika Mišo in Zorana Zdešar, nato pa tudi vodička, s katero smo si skupaj ogledali Beograd. To velemesto šteje skupaj z okolico okrog dva milijona prebivalcev. Po panoramskem ogledu mesta smo obiskali hišo cvetja na Dedinju, nato pa si ogledali še prelepo cerkev sv. Save, ki sodi med deset največjih krščanskih cerkva na svetu. Obiskali smo še zelo lepo urejen park Kalemegdan in beograjsko trdnjavo ob sotočju Save in Donave.
V kraju Ćelije pri Lajkovcu, 65 km južno od Beograda, so nas pred domačo hišo pričakali prijazni Darkovi in Matkovi srbski prijatelji, s katerimi družina Zdešar prijateljuje že dobrih 50 let.
Na skupni večerji v hotelu v Banji Vrujci so naši otroci pripravili kulturni program. Najprej je Matko občuteno na pamet zrecitiral celotno Zdravljico – zadnjo kitico tudi v srbščini. Naše deklice so se izkazale v ritmični gimnastiki, Bor in Neža sta zaigrala na klavir in flavto, zapel je tudi zborček, Nejc pa je poskrbel, da se je na zvoke njegove harmonike plesalo tudi kolo.
Zjutraj smo se zapeljali v Marin Gaj v Ljigu, kjer redijo mangolice (pujse), se ukvarjajo z žganjekuho in s pridelavo domače hrane. Tudi tukaj je bilo prav zabavno, saj je nekdo izmed nas praznoval rojstni dan.
Na skupnem pikniku v naravi, kamor so nas povabili srbski prijatelji, smo se vsi, posebej pa še mladina, na nogometnem igrišču dodobra razgibali, se nato poslovili od naših srbskih prijateljev in se odpeljali proti domu.
Vsem nam bodo za vedno ostali spomini na lepo pokrajino, mesta, spomenike, parke, reke in na izredno gostoljubne ljudi, kjerkoli smo se ustavili. Otroci so bili ves čas zelo pridni, med seboj prav ganljivo povezani, ozračje prijateljsko. Največja zahvala pa gre našemu Matku, ki je v to potovanje vložil ogromno truda, v celoti sprejel nase vse stroške potovanja in poskrbel prav za vse in za vsakogar posebej.
Jožica Trobec Gračanin
