Brezplačna pravna pomoč bo tudi letos na voljo v nekaterih odvetniških pisarnah, v Ljubljani pa tudi na mirujočih avtobusih. Podrobnosti bodo objavljene na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije: http://www.odv-zb.si. V letošnji akciji bo ponovno sodelovalo veliko število odvetnikov, ki bodo državljanom ustno posredovali splošne informacije v zvezi z njihovimi pravnimi vprašanji in jim predlagali pravne možnosti za njihovo rešitev. Akcija je namenjena predvsem tistim državljanom, ki so pomoči najbolj potrebni in si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga odvetniških pisarn.

Brezplačno pravno pomoč bo v svoji odvetniški pisarni ponovno nudila tudi odvetnica Petra Janželj, ki od 1. novembra 2018 deluje tudi v Horjulu. Najdete jo v prostorih nekdanje občine v prvem nadstropju na Slovenski cesti 7. Na brezplačni pravni posvet se lahko naročite na telefonski številki 041 266 760 ali na elektronskem naslovu petra@odvetnica-janzelj.si.

Z odvetnico Petro Janželj smo se pogovarjali sredi novembra, ko je natančneje pojasnila pomen brezplačnega pravnega svetovanja.

Kako gledate na dan brezplačne pravne pomoči oziroma brezplačno pravno pomoč na splošno? 

Odvetništvo jemljem ne samo kot poklic, ampak kot poslanstvo. Z znanjem, ki ga imam, lahko pomagam ljudem, ki so pomoči najbolj potrebni. Ko na moja vrata potrka oseba v slabem socialnem stanju, se zelo potrudim, da najdem način, da ji pomagam brezplačno. Pomembno je, da daš nekaj skupnosti v kateri bivaš, saj se ti to vedno povrne z osebnim zadovoljstvom in občutkom, da delaš v dobro ljudi, kar je neprecenljivo. 

S kakšnimi vprašanji in temami se največkrat srečujete v okviru nudenja brezplačne pravne pomoči?

Največkrat se srečujem z vprašanji s področja dednega, nepremičninskega in sosedskega prava, prava socialne varnosti, delovnega prava in prava, ki ureja prekrške. V okviru dednega prava me stranke sprašujejo o tem, kako lahko sestavijo oporoko, kdaj je ta veljavna oziroma neveljavna, ali so lahko dediči oziroma nujni dediči po zapustniku in kakšen je njihov dedni delež, ali lahko razveljavijo oporoko ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, izročilno pogodbo ali pogodbo o preužitku ipd. V okviru stvarnega prava me stranke največkrat sprašujejo o nujnih poteh in drugih služnostih pri nepremičninah, o tem, kakšen je postopek prodaje (kmetijskega) zemljišča, kakšen je postopek ureditve meje ipd. V okviru sosedskega prava me stranke največkrat sprašujejo o tem, kaj lahko storijo, če so s sosedi v slabih odnosih. V okviru socialnega prava se stranke name obrnejo z vprašanji glede pravic, ki izhajajo iz obveznih zavarovanj (zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in zavarovanja za starševsko varstvo), o socialnovarstvenih prejemkih (denarna socialna pomoč in varstveni dodatek) in drugih pravicah iz javnih sredstev. V okviru delovnega prava imajo stranke večinoma vprašanja glede pravilnosti pogodb o zaposlitvi ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu. V okviru prekrškovnega prava se stranke name največkrat obračajo s problemi, ki so posledice vožnje motornega vozila (npr. prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola ipd.) in me sprašujejo, kako lahko ravnajo v določenem primeru. Veliko odvetnikov daje brezplačne pravne nasvete tudi v okviru kazenskega prava, vendar sama se s kazenskim pravom načeloma ne ukvarjam. Res je, da imam trenutno v teku nekaj kazenskih postopkov in mi je zato to področje zelo dobro poznano, vendar bi se v prihodnje rada osredotočila predvsem na druge veje prava.

Koliko ljudi se na vas obrne na dan brezplačne pravne pomoči in kako poteka dajanje takih pravnih nasvetov?

Lansko leto sem se lahko prvič na svoji poklicni poti sama odločila, kako bom ljudem pomagala na dan brezplačne pravne pomoči. Odločila sem se, da bom polovico dneva brezplačne pravne nasvete nudila v svoji pisarni v Horjulu, polovico dneva pa v Ljubljani, na avtobusu LPP pred Namo. V celem dnevu sem sprejela okoli 30 strank. Določila sem pravilo, da se bom vsaki stranki posvetila za največ pol ure. V tem času je stranka lahko opisala svoj problem, naredila sem prelet morebitne dokumentacije in potem podala pravni nasvet. V pisarno v Horjulu so prišle večinoma stranke, ki so se prej naročile po telefonu ali e-pošti. Stranke, ki niso bile naročene, sem sprejela po tem, ko sem zaključila z naročenimi. Na avtobusu LPP pred Namo v Ljubljani so stranke prihajale po vrsti, brez predhodne najave. Veliko strank je s seboj prineslo potrebno dokumentacijo, ki mi je omogočala, da sem jim dala zelo konkreten pravni nasvet. Tudi letos bom brezplačne pravne nasvete od 8. do 12. ure nudila v svoji pisarni v Horjulu, nato pa se bom premaknila v Ljubljano, na avtobus LPP. Zelo si želim, da bi se stranke na brezplačni pravni nasvet naročile in bi s seboj prinesle tudi relevantno dokumentacijo, da bo pravno svetovanje lahko zelo konkretno.  

Koliko so po vašem opažanju stranke seznanjene z možnostjo pridobivanja brezplačnih pravnih nasvetov odvetnikov?

V zadnjih letih Odvetniška zbornica Slovenije dan odvetniške pravne pomoči pro bono zelo uspešno promovira, na kar kaže tudi veliko število ljudi, ki pride po brezplačni pravni nasvet. Vendar veliko ljudi ne ve, da na ravni države obstaja sistem brezplačne pravne pomoči, ki je urejen z Zakonom o brezplačni pravni pomoči. Po tem sistemu lahko oseba s slabim premoženjskim stanjem (prosilec) na podlagi odločbe sodišča pridobi odvetnika, ki ga v celoti plača država, država pa lahko krije tudi ostale stroške postopka (sodne takse, stroške izvedencev in tolmačev ipd.). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (v letu 2019 minimalni dohodek znaša 392,75 evra). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba izpolniti obrazec in ga poslati na pristojno službo za brezplačno pravno pomoč, ki je organizirana v okviru okrožnih in delovnih  sodišč (in socialnega) ter v okviru upravnega sodišča. Na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je odvetnik stranki dodeljen z liste odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč. Če odvetnika ni na listi, lahko vedno da soglasje, da se strinja s tem, da se ga postavi za pooblaščenca v okviru brezplačne pravne pomoči. Kljub temu da smo odvetniki edini udeleženci v sodnem postopku v okviru brezplačne pravne pomoči, ki s strani države za svoje delo dobimo le polovico plačila, do katerega smo upravičeni na podlagi odvetniške tarife (drugi udeleženci tega istega postopka, to so sodni izvedenci in tolmači, za svoje delo v takem postopku dobijo popolno plačilo), je na listah za brezplačno pravno pomoč veliko število odvetnikov (tisti odvetniki, ki niso na listah, pa redno dajejo soglasja za to, da se jih postavi kot pooblaščence v okviru brezplačne pravne pomoči). Vse navedeno kaže na to, da so odvetniki v Sloveniji pripravljeni pomagati ljudem, ki so socialno ogroženi ne samo na dan odvetniške pravne pomoči pro bono, ki se zgodi vsako leto 19. decembra, ampak v času svoje celotne poklicne poti.

Peter Kavčič, foto: arhiv Petre Janželj