V petek, 24. septembra 2021, je v Ljubljano prispel evropski povezovalni vlak Connecting Europe Express, ki je na svojo več kot 20.000 kilometrov dolgo pot, skozi kar 26 držav, krenil 2. septembra iz Lizbone, pot bo zaključil 7. oktobra v Parizu. Z vlakom Connecting Europe Express obeležujemo evropsko leto železnic, predstavlja simbol povezovalne moči železnice, hkrati je to čas, ko Slovenija predseduje Svetu EU.
Na ta dan je v Ljubljani potekala tudi mednarodna konferenca z visokimi gosti: Zelena in digitalna preobrazba železniških koridorjev, v organizaciji Združenja za spodbujanje raziskav in inovacij na področju železnic v Jugovzhodni Evropi (SEESARI), ob podpori Ministrstva za infrastrukturo.
Konferenco je odprl župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, tudi predsednik iniciative SEESARI, ki je izrekel prijetno dobrodošlico evropski komisarki za promet Adini Vălean, slovenskemu ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu, generalnemu direktorju Slovenskih železnic Dušanu Mesu, generalnemu direktorju Mednarodne železniške zveze UIC Françoisu Davenneju, izvršnemu direktorju Skupnosti evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture CER Albertu Mazzolaju, izvršnemu direktorju Evropske železniške pobude za raziskave in inovacije Shift2Rail Carlu Borghiniju, direktorju Prometne skupnosti Mateju Zakonjšku in nekdanjemu direktorju Mednarodne železniške zveze UIC Jeanu-Pierreju Loubinouxu, prijazen pozdrav je namenil tudi vsem ostalim udeležencem konference.
Osrednja tema konference je bila digitalizacija v prometu, s posebnim poudarkom na čezmejnih vozovnicah, ki bi omogočale brezmejno potniško mobilnost, v skladu z zadnjimi UIC standardi.
Evropska komisarka za promet Adina Vălean je v svojem nagovoru poudarila, da nam železnica lahko veliko da, ima pa tudi veliko omejitev. Eno so fizične omejitve, kot so trije različni železniški tiri v Evropi, kot drugo pa, stanje z vozovnicami. Če želi nekdo potovati z vlakom po Evropi, mora v tem primeru kupiti vrsto vozovnic različnih železniških operaterjev, na različnih spletnih straneh. To pa seveda ni v spodbudo ljudem, da bi potovali z vlakom. Dejala je, da bi morali navdih iskati v letalstvu, pri katerem lahko z enim klikom rezerviramo več letalskih povezav. Biti bi moral torej potnikom bolj prijazen, če želimo, da postane za potnike privlačnejši in konkurenčnejši način potovanja. Na tem področju že veliko delajo, v sodelovanju s številnimi deležniki, da bi skupaj našli najboljše rešitve.
Kot je povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, je v evropskem letu železnic o železniškem prometu še posebej veliko govora. Pomembna zaveza pri tem je, ne le razpravljati, ampak najboljše rešitve za železniški promet tudi izvajati v praksi. Digitalizacija bi sicer morala biti naša prioriteta v vseh prevoznih sredstvih.
Med drugim je še povedal, da si Slovenija prizadeva, da bi prispevala k izboljšanju regijskega sodelovanja v jugovzhodni Evropi. V juliju so tako organizirali tudi prometno ministrsko srečanje med Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana, na katerem so se strinjali, da je čezmejna povezanost kompleksen izziv, ki zadeva številne deležnike, bili so tudi mnenja, da bi moral železniški promet tekoče potekati preko meja držav, s katerimi meji Evropska unija.
Izvršni direktor Skupnosti evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture CER Alberto Mazzola je uvodoma dejal, da so na sodelovanje z Evropsko komisijo, s katero so organizirali vlak Connecting Europe Express, zelo ponosni. Vlak namreč vozi po vsej Evropi. Sicer pa je poudaril, da moramo narediti promet okolju bolj prijazen, premik na železniški promet pa je za okolje le pozitiven. Morda potrebuje elektrifikacijo, morda, da se bi iz dizelskih motorjev prešlo na vodikove motorje, vendar pa, če primerjamo železniški promet z ostalim, je ta 10-krat bolj zelen kot letalski ali pa cestni.
Dotaknil se je tudi digitalizacije in vozovnic ter povedal, da je v nekaterih primerih sicer mogoče rezervirati vozovnico za vlak preko več meja, npr. iz Londona do Berlina ali iz Rima do Varšave, vendar pa vožnja traja zelo dolgo, iz Rima v Varšavo kar 19 ur. Pomemben pri tem je torej tudi krajši čas vožnje. Potrebujemo boljšo infrastrukturo.
Povedal je še, da so glede vozovnic že razvili različne ideje, a je tudi še veliko izzivov, vendar pa, v železniški promet je potrebno verjeti in čez 10 let bomo videli drugačno Evropo.
Generalni direktor Mednarodne železniške zveze UIC François Davenne je predvsem poudaril, da morajo biti hitri v izvajanju. Govorijo o različnih projektih, o novem komunikacijskem sistemu, o novem sistemu vozovnic, a narediti je potrebno spremembo, vpeljati jo je potrebno v naslednjih desetih letih. In te transformacijske projekte, za katere bo potrebno tudi zagotoviti, da jih bo v naslednjih desetih letih mogoče izvesti, in bodo naredili spremembo, je potrebno določiti sedaj. Tako se bo začelo na železniški promet tudi gledati drugače, drugače se ga bo smatralo.
Izvršni direktor Evropske železniške pobude za raziskave in inovacije Shift2Rail Carlo Borghini je sprva prav tako izrazil navdušenje nad vlakom Connecting Europe Express. Videti, da pelje naokoli skozi toliko držav, je impresivno. Sicer pa je poudaril, da je v železniškem prometu potrebna transformacija, ne le tehnološka, ampak operativna, miselna preobrazba. Ne more se delati le na omejitvah, ki jih imajo danes. Vprašati se je potrebno, kakšni naj bi postali njihovi uporabniki, kakšni naj bi bili produkti za te uporabnike. Kakšno prihodnost torej želijo ustvariti, kako želijo preobraziti železniški sistem.
Dejal je še, da če delajo skupaj, ustvarjajo mrežo, ki povezuje regije, ljudi, storitve po vsej Evropi. To je moč železnice, povezovanje in srečevanje.
Po uvodnih nagovorih je v nadaljevanju konference beseda tekla o digitalizaciji železniškega prometa, s poudarkom na čezmejnih vozovnicah, kar je bila tudi, kot že rečeno, osrednja tema konference, pomembni temi sta bili tudi novi zeleni koridorji, ki povezujejo jugovzhodno Evropo z ostalo Evropo, in posodobitev železniških koridorjev z novimi tehnologijami, da bi zagotovili nemoten tovorni in potniški promet v Evropi.
Jana Roštan, foto: Brane Petrovič
