Ste vedeli, da je današnji dan, 13. december, še pred uvedno gregorijanskega koledarja, veljal za najkrajši dan v letu. Sveta Lucija, ki goduje na ta dan, pa je po legendi zavetnica vida, svetlobe in upanja, zato ji je bilo v starodavnih običajih posvečenih veliko šeg in navad.
Potem ko je leta 1582 julijanski koledar zamenjal gregorijanski, ki je začetek zime premaknil na 22. december, ko imamo astronomsko res najkrajši dan, je svetnica kot prinašalka luči izgubila nekaj nekdanjega pomena, tudi v naših krajih pa se je ohranila navada, da se na njen god poseje božično žito ali se narežejo češnjeve vejice, ki v vodi na toplem do božiča zacveto.
Potem ko je leta 1582 julijanski koledar zamenjal gregorijanski, ki je začetek zime premaknil na 22. december, ko imamo astronomsko res najkrajši dan, je svetnica kot prinašalka luči izgubila nekaj nekdanjega pomena, tudi v naših krajih pa se je ohranila navada, da se na njen god poseje božično žito ali se narežejo češnjeve vejice, ki v vodi na toplem do božiča zacveto.
Pšenico ali seme drugega žita posejemo v plitve okrasne posode ali v podstavke za cvetlične lončke, jih pokrijemo z zelo tanko plastjo zemlje in jih postavimo na svetlo in ne prevroče mesto.
Kako pa je pri vas? Ohranjate šege in navade in ste na ta dan posejali pšenico ali narezali kakšno češnjevo vejico ter jo položili v vodo?
