Naš hišnik Rajko Tominec dvakrat na teden pripelje malico za vrtec in šolo Črni Vrh. Pa tudi popravi vse, kar je potrebno. Njegov hobi je jadralno padalstvo. Pred zimskimi počitnicami smo ga povabili, da nam svoj nadvse zanimiv hobi tudi predstavi. Pokazal nam je opremo, povedal veliko zanimivih stvari, skupaj smo si ogledali nekaj zanimivih filmčkov na Youtubu. Na igrišču je razprl padalo, odjadrati pa zaradi brezvetrja ni mogel. Učenci so pred obiskom zbrali kup zanimivih vprašanj, na katera je odgovoril.

Kako je leteti s padalom, kakšni so občutki?

Počutiš s svobodno kot ptič. Užitek je dihati, razgled je lep. Če je lepo vreme, lahko odletiš zelo daleč. Na let se pričneš pripravljati že zjutraj. Spremljaš vreme, razmišljaš od kje in kam boš letel. Ko se odpravljaš na pot, opazuješ veter. Opraviš polet in do večera razmišljaš, kako je bilo, kaj bi lahko bilo bolje …
 

Koliko ste bili stari, ko ste začeli leteti, oz.  koliko let že letite?

Star sem bil okoli 20 let, se pravi, da jadram že več kot 30 let. Najprej sem skakal z zmajem, ker padalstvo še ni bilo razvito. Prvič sem zares poletel s Slivnice.

Zakaj ste se odločili za ta šport?

V osnovni šoli sem zelo rad modeliral. Izdeloval sem vse mogoče stvari. Nekega dne sem videl skupino mladih fantov, ki so skočili z zmajem. Oče je bil mizar. Vzel sem nekaj letev in izdelal svojega zmaja. Polivinil sem vzel mami s tople grede. Skočil sem s hriba za domačo hišo. Ob pristanku sem zelo grdo padel. Zlomil sem si nos.  Zmaj se mi je polomil, oče pa ga je še istega dne razžagal, da ne bi več mogel leteti. Oba z mamo sta se zelo bala zame. Vse do danes je bil to tudi moj najhujši padec.

Kje ste se naučili skakati?

Navezal sem stik s temi fanti, ki sem jih videl še večkrat leteti. Vpisal sem se v Delta klub Ljubljana in opravil tečaj zmajarstva. Dobil sem izpit.
 

Vas je bilo prvič kaj strah? Kaj pa zdaj?

Pri vsakem skoku me je strah. Pri odskoku me je strah, če se bo padalo zavihalo. Pred pristankom me je strah, če bom v redu prišel na tla. Pa da se razumemo, strah mora biti prisoten, samo v pravi meri.

Kako pogosto skačete? Mogoče veste kolikokrat ste že skočili?

Če je vreme primerno, skočim 1–2 krat na teden. Med dopustom grem kam, kjer je dobro izhodišče za polete. Takrat letim vsak dan. Vseh skokov ne štejem, vem pa, da sem z Lovrenca skočil okoli 1700 krat.
 

Kje kupite opremo? Kaj vse je oprema?

V Sloveniji. Kupim novo ali rabljeno. Moje padalo je rekreativno, obstajajo pa še začetniški, tekmovalni, alpinistični …  Padalo je po petih letih treba zamenjati. Vsaki dve leti je opremo treba pregledati, da dobim dovoljenje. Podobno kot tehnični pregled pri avtu. Poleg padala moram imeti še nahrbtnik in posledično sedež. Na sedež si pripet čez stegna, pas in prsi. Sedež te tudi zaščiti, če padeš z višine 5 metrov. Oblečen moraš biti toplo, saj je na višini hladneje. Nujne so še rokavice in čelada. V sedežu je tudi prostor, kjer imam pijačo in nekaj hrane. Moj nahrbtnik je težak 16 kg. Najlažja oprema za skakanje tehta le 3 kg.  
 

Ste že kdaj skočili v tandemu?  

Včasih sem skočil s prijatelji, ki morajo tudi imeti licenco za skakanje. Sedaj licence za skakanje v tandemu nimam več.  
 

Ali še kdo v družini skače?

Ne. Najstarejši sin je sicer že skočil, vendar ga padalstvo še ni zadosti pritegnilo, da bi se v to podal.  
 

Ali kdaj fotografirate?

Zelo pogosto. Včasih si na padalo pripnem tudi kamero. Film je nato treba montažirati, ker je sicer predolg in dolgočasen.  
 

S katerega hriba največkrat skačete?

Z okoliških hribov: Lovrenc, Grmada, Smolnik.  
 

Ste že kdaj skočili s Špilja (vrh na Smolniku)?  

Tam smo pred leti naredili vzletišče, vendar ni skoraj nikoli pihal pravi veter. Potem pa smo ugotovili, da se zelo dobro skače z dela Smolnika, ki je obrnjen proti Lovrencu. Spodaj je dolina s cesto in Veliko Božno.
 

Ste kdaj skočili v eni državi, pristali pa v drugi?

To se zgodi zelo pogosto, ker velikokrat skačem blizu meje s Hrvaško, Avstrijo in Italijo.
 

Kateri hrib je v Sloveniji najbolj idealen za skoke?

Meni in tudi mnogim drugim je zelo všeč Lijak (591 m) nad Gorico. Vidiš morje in Alpe. Zelo dober je tudi vrh Kobala (1080 m) nad Tolminom.  
 

Kateri je bil najvišji hrib s katerega ste poleteli?  

S Triglava, se pravi z višine 2864 m. Pristal sem v Bohinju. Sedaj to ni več mogoče, ker je Triglav v Triglavskem narodnem parku in je to prepovedano.
 

Kako visok je bil vaš najvišji polet?  

Najviše sem letel nad Lovrencem. Bil sem na višini 1800 m, 1000 m višje kot je vrh. Tako visoko izgubiš občutek za hitrost, tla pa se vidijo kot velika ravnina. Ni več vidno, kje so doline in kje vrhovi. Dvignemo se lahko samo do višine 2000 m. Višje je že zračni prostor za helikopterje in letala.
 

Največ  koliko časa ste bili v zraku? Kako daleč ste najdlje leteli?

5 do 6 ur. To je pa tudi največ, kar si lahko v zraku. Postaneš utrujen, lačen, žejen, iti moraš na stranišče. Najdlje sem letel z Lovrenca do Ljubljane, moji prijatelji pa tudi dlje.  
 

Koliko časa traja polet z Lovrenca?

Odvisno od vremena. Lahko pristaneš po petih minutah, če pa je dobro vreme, pa si v zraku lahko tudi več ur.  
 

Kako pristanete, ali kaj boli?

Pri pristanku moram paziti na smer vetra. Pihati mora v prsi. Že med letom opazujem drevesa, dim iz dimnikov, travo … Če je vse v redu, samo stopim na tla, kot s stopnice. Če mi ne uspe, pristanem na sedežu. Tak pristanek je lahko zelo trd in boleč.
 

Ste že kdaj pristali na drevesu, dimniku ali kakšnem drugem nenavadnem kraju?

Pri poletu z Lovrenca se mi je približno 30 metrov nad tlemi padalo zavilo in padel sem na smreke. Sam sem se rešil, staknil sem samo nekaj prask. Bil pa sem v šoku in se nekaj časa sploh nisem spomnil, kaj se je zgodilo.
 

Ste se pri skoku že kdaj poškodovali?

Samo pri prvem skoku, ko sem bil še v osnovni šoli. Večkrat pa sem bil popraskan.
 

Kakšen veter mora pihati? Kakšno vreme je najboljše?

Veter ne sme premočno pihati. Topel zrak se mora dvigati. To je najbolj pogosto okoli poldneva ali pa proti večeru. Če tega vetra ni, koristimo vzgornik, ki se dviga ob pobočju. Iščemo oblake, kajti oblak se naredi tam, kjer se je topel zrak dvignil. Pod oblakom se naredi termični steber, ki te dvigne. Paziti je treba, da ne greš v oblak, kajti tam nič ne vidiš. Imeti moramo poseben inštrument, variometer, ki ti pove, ali se dvigaš ali spuščaš.  

Vas je že kdaj ujela nevihta?

Nevihta ne. Me je pa na Primorskem nad Colom termični steber dvigal tako hitro, da mi je trgalo zmaja. Tako močno sem vlekel triangel, za katerega sem se držal, da sem strgal rokavice. Na srečo je oblak začel razpadati in ni me več dvigalo. Če bi me potegnilo v oblak, bi lahko bilo konec z mano. V oblaku so močni vetrovi, hud mraz in ledene kroglice.

Ste se kdaj zaleteli v kakšnega ptiča?

Ne, se je pa že kakšen ptič zaletel v padalo. 
 

Ste že kdaj morali uporabiti zasilno padalo?

Na srečo še ne. Sem pa že razmišljal, takrat nad Colom. Vendar še danes ne vem, če bi mi pomagalo.  
 

Kako se padalo zloži, koliko časa potrebujete?

Meni je to že čisto enostavno. Potrebujem 5 do 10 minut. Zložiti ga je potrebno zelo natančno. Paziti moram, da se vrvice ne zmešajo. Če ga ne zložiš pravilno, ne moreš vzleteti.  
 

Ali se z jadralnim padalstvom ukvarjajo tudi ženske?

Čedalje več. Niso nič slabše kot moški, vendar jih je veliko manj.  

Valerija Petrovec