Izredni profesor dr. Peter Mikša je v sredo, 18. aprila, imel v planinski koči PD Blagajana Polhov Gradec na Ravneku vabljivo predavanje z naslovom Slovenci in gore. Dr. Peter Mikša živi v Babni Gori, je doktor zgodovinskih znanosti, zaposlen je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtor več knjig o slovenskem alpinizmu. V več kot enournem predavanju nam je z besedo, sliko in glasbo osvetlil, kako Slovenci v svojo prepoznavnost vključujemo gorski svet.
Ta zavest se je kalila v teku zgodovine, dr. Mikša je obdobje razdelil na več podobdobij. Začelo pa se je proti koncu 19. stoletja, ko smo se Slovenci v gorah otresali nemškega vpliva. Pri tem je imel odločilno vlogo župnik na Dovjem Jakob Aljaž. Odkupil je vrh Triglava in tam postavil zavetišče – stolp in ne križ, kot je bila navada na nemški strani. S tem je pokazal svojo samostojnost. Aljaževo delo je v nekem smislu po prvi svetovni vojni nadaljeval Turistovski klub Skala, katerega član je bil tudi Klement Jug, začetnik slovenskega alpinizma. Njegovo plezanje je odraz prizadevanja za slovensko veljavo, saj se je takrat v stenah bilo prvenstvo med slovenskimi in tujimi plezalci. Odnos do gora se kaže tudi v filmski umetnosti. Prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga (1931) ima za podlago folklorno izročilo, temu pa je že čez eno leto sledil drugi celovečerni film – Triglavske strmine (1932). A tudi v likovni umetnosti najdemo odmeve slovenskih gora. Spomenik slovenske Moderne na ljubljanskih Žalah, ki je počivališče Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna Aleksandrova in Dragotina Ketteja, je oblikovan v treh v višino vzpenjajočih se plošč. Tudi v arhitekturi Plečnikovih del najdemo sledove Triglava. Narodno-zabavna glasba je polna vsebin slovenskih gora, konec koncev so se taki motivi znašli tudi na znamkah, mogoče pa jih je videti tudi na proslavah. Triglav je tudi pomemben del slovenskih državnih simbolov, obris Triglava je v slovenskem grbu in s tem tudi na zastavi.
Prav tako je z gorami povezan šport, pri čemer prednjači smučanje. Delež »hribovskih« športov pri športnem udejstvovanju je dr. Mikša dokazal s podatkom, da je skoraj 50  odstotkov športnikov leta, odkar se podeljuje ta naslov, bilo s področij, ki so povezani s hribi, z gorami. Ena glavnih misli na predavanju je bila, da ima Slovenija, kljub temu da po statističnih podatkih ni alpska dežela, v svoji identiteti močno zavest gorskih navezav, kar je bilo opazno tudi ob razglasitvi slovenske osamosvojitve.
Predavanje je celovito, s pogledom v preteklost in z novejšimi podatki in ugotovitvami približalo dejstva, ki jih poznamo, a se nam zdijo samoumevna, zato je smiselno, da o njih beremo in jih razglašamo.

Milka Bokal