V zadnjih mesecih je bilo znova veliko govora o protipoplavni zaščiti jugozahodnega dela Ljubljane s poudarkom na nujnosti izgradnje zadrževalnika Razori. Ker sem bil pred leti kot zunanji strokovni sodelavec (hidrogeolog) član skupine za poplavno varnost imenovane s strani občine Dobrova – Polhov Gradec, se čutim dolžnega, da predstavim strokovne argumente, zaradi katerih smo imeli v skupini do zadrževalnika Razori zadržano oziroma negativno mnenje. Glavni strokovni zadržek glede navedenega zadrževalnika predstavlja sestava in prepustnost tal na področju zadrževalnika, še zlasti v strugi Gradaščice. Ta se skozi vrhnjo humusno in glineno plast zarezuje v delno zaglinjeni prod, pod katerim  se nahaja zelo dobro prepusten prod. Iz tega proda se v vrtini Gaberje lahko črpa preko 200 l/s podzemne vode (vrtino je financirala pred leti ljubljanska VO-KA z namenom oskrbe Ljubljane s pitno vodo iz smeri Dobrove). Podzemna voda v produ je hidravlično povezana z gladino Gradaščice, kar je bilo dokazano tudi ob črpalnih poskusih v vrtini. Če se dvigne gladina Gradaščice, se posledično dvigne tudi gladina podtalnice, zaradi česar prihaja ob večjih padavinah na Dobrovi do zalivanja kleti iz tal. V primeru polnega zadrževalnika je bilo sprva predvideno dvig vode za več metrov (tudi do 7m nad koto terena na mestu najvišjega poplavljanja).  To bi povzročilo dvig in poplavljanje podtalnice na zunanji strani zadrževalnika, kar bi posledično ogrozilo objekte na ravninskem delu Dobrove. Kot prva kritična točka za iztekanje podzemne vode smatram bencinsko črpalko na Dobrovi (zaradi vzgona obstaja nevarnost dviga cistern z naftnimi derivati – posledično trganje cevi in iztekanje naftnih derivatov ter sprostitev poti podzemni vodi proti površju). Kot drugo kritično točko smatram  območje, kjer bi nasip prečkal strugo Gradaščice. Zadrževalnik bi na tem mestu močno puščal pod strugo Gradaščice, zato bi se pod jezom pojavili izviri, dvignjene plasti, spiranje, trganje robov Gradaščice in zadrževalnika, kar bi oslabilo nasip in povzročilo porušitev jezu. Kot problematičen smatram tudi material v nasipu zadrževalnika, kajti ob zasičenju z vodo se močno zmanjša nosilnost materiala.                                                                                                  Kot zelo problematično smatram potek Horjulke in Ostrožnika ob zunanji strani zadrževalnika (zadrževalnik bi zadrževal le vodo Gradaščice). Velika nevarnost za porušitev jezu bi se pojavila v primeru zamašitve mostu čez Horjulko v Razorih oziroma zaradi kakršnih koli ovir, ki bi se pojavile v vodotokih Horjulke ali Ostrožnika (npr. padec vozila v vodotok, zasipavanje struge z naplavljenim materialom). Zaradi kombinacije vplivov pri bencinski črpalki, puščanja pod strugo Gradaščice, razmočenosti materiala v nasipu, spodjedanja na zunanjih robovih nasipa bi bilo pričakovati porušitev nasipa od bencinske črpalke do sotočja in spodnjega dela Ostrožnika. V tem primeru, bi več miljonov m³ vode  skupaj z odnešenim materialom povzročilo dolvodno opustošenje veliko večjih razsežnosti kot sedanje poplave. Ogrožena bi bila tudi človeška življenja. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi v primeru nenadnih poplav v času gradnje zadrževalnika.
Torej še tako dobro namerni ukrepi za večjo poplavno varnost ob neupoštevanju naravnih danosti in neupoštevanju neodvisne stroke ne predstavlja večje poplavne varnosti  ampak večjo poplavno ne-varnost.
Za reševanje poplave problematike je bilo usklajenih tudi nekaj aktivnosti, ki pa se jih žal ni izvedlo.  A o tem v prihodnje.

                                                                       Vehar Stanislav  univ. dipl. inž.