Prvo predavanje leta 2017 je imelo naslov Gradaščica in slovenski impresionizem. Avtorica je poudarila, da so prve slovenske impresionistične slike začele nastajati malo pred letom 1900 v Stranski vasi pri Dobrovi. V slikoviti pokrajini sta na prostem, v naravi rada slikala Rihard Jakopič in Matija Jama. Prehodila sta velik del travnikov, gričev, gozdov in se spuščala h Gradaščici, obrasli z vrbami, jelšami in topoli. Preproste motive sta slikala v poletni vročini, jesenski svežini, zimskem mrazu ... V Stransko vas se je Jakopič vračal kar deset let. Te impresionistične krajine so danes v Narodni galeriji, Umetniški zbirki NLB in zasebni lasti.
Drugo predavanje leta 2018 je imelo naslov Dobrovska cerkev v času baroka. Baročni umetnostni razcvet, eden najbujnejših v zgodovini slovenskega prostora, ki je močno zaznamoval Ljubljano, je zajel tudi bližnjo okolico kranjske prestolnice. Na Dobrovi je na mestu starodavnega Marijinega svetišča v začetku 18. stoletja zrasla nova mogočna romarska cerkev, imenitnejša od podobne romarske cerkve na Šmarni gori. Za njen glavni oltar je namreč samozavestna kranjska inteligenca poiskala zgled v Italiji – v sami Baziliki sv. Petra v Rimu, je poudarila avtorica.
V tretjem predavanju leta 2019 z naslovom Baročni vrt graščine v Polhovem Gradcu je avtorica spregovorila o vrtni umetnosti. Vzdrževan grajski vrt v Polhovem Gradcu, ki ga danes imenujemo park, je prava kulturna dragocenost v okolici Ljubljane pa tudi širšem slovenskem prostoru, saj so bili plemiški vrtovi, parki in sprehajališča pri nas v preteklosti grdo zanemarjeni ali celo uničeni. Pravilno, geometrično zasnovan vrt je graščakom služil za ugled, okras, ugodje, druženje in sprostitev, imel pa je tudi gospodarski namen.
V sredo, 11. marca 2020, ob 18.00 bo dr. Rajka Bračun Sova imela predavanje z naslovom Pragerjeva cerkev v Gabrju pri Dobrovi. Dunajskega poznobaročnega arhitekta Lovrenca Pragerja prvič zasledimo na Kranjskem leta 1761. Tu se je poročil, se vključil v zidarsko-klesarski ceh in dobil službo deželnega stavbnega mojstra. V Ljubljani, njeni okolici ter drugod je ustvaril več del, med katerimi sta najbolj znani romarski cerkvi v Tunjicah in Petrovčah. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Gabrju spada med manjše vaške poznobaročne cerkve s centralizirajočo ladjo, kakršne so bile v drugi polovici 18. stoletja pogoste v habsburški monarhiji. Ker je Prager ustvarjal v stilu poznobaročnega klasicizma, so prostorske linije umirjene, stavbne dekoracije, kakršno je poprej poznal barok, pa praktično ni več.
Vljudno vabljeni na brezplačna, skrbno pripravljena in prijetna umetnostnozgodovinska predavanja v Knjižnico Dobrova.
Jure Bricelj, vodja knjižnice
