Projekt, ki je nastal v sodelovanju med občino in OŠ Polhov Gradec, je predstavila Darinka Orel, knjižničarka iz omenjene šole, sicer pa ena najbolj zaslužnih za njegovo realizacijo. Pred šestimi leti je namreč vzpodbudila, da so učenci izdelali strip, ki pripoveduje kako je saški kralj obiskal Polhov Gradec, da si ogleda novo odkrito cvetlico – danes imenovano blagajko. Strip je dobil ob želji občine in kraja, da bi v graščini uredila čajni salon in na ta način nekoliko oživila lik grofa Blagaja, dodaten zalet. Piko na i pa je dodala še vključitev občine v Regijsko destinacijsko organizacijo na področju turizma, v okviru katerega je v sodelovanju s krajani uresničila nekajletne želje – nastal je animirani turistični program »Čaj z grofom Blagajem«. Vsebinsko zasnovo je pripravila Orlova, vanj pa je vključila vse elemente naravne in kulturne dediščine kraja.
Po programu je gostom zunaj graščine na kratko predstavljena zgodovina grajskega kompleksa, nato pa jih grof Blagaj in Antonija povabita v notranjost. »Salon krasijo porcelanaste skodelice in čipke, sveže rože in srebrni svečniki. Gostom postrežemo zeliščni čaj in med z zlatom, izjemno svežo lokalno hrano ter vrtnični liker in vse skupaj začinimo s sproščenim kramljanjem z grofom in njegovo lepo Antonijo. Goste razvajamo z živo glasbo v grajski kapeli, duhovito otroško risanko o odkritju blagajke, za slovo pa popijemo starodavni eliksir dolgega življenja v grajski kleti,« je zbranim na konferenci povedala Orlova. Seveda si obiskovalci ogledajo še graščino, oba muzeja, spoznajo klekljarico, pred odhodom pa imajo možnost nakupa lokalnih produktov, zbranih pod blagovno znamko »Dobrote Blagajeve dežele«.
Kot je v sklepnem delu predstavitve na konferenci dejala Orlova, projekt ni samo primer dobre prakse po vsebini programa, marveč bi lahko bil zgled ostalim tudi na področju medgeneracijskega in siceršnjega povezovanja. »Zahvala gre preprostemu spoznanju, da ne zmoremo drug brez drugega! Tako kot se skrivnostno prepletajo niti naše klekljarice, smo se tudi mi prepletli medgenaricijsko, poklicno, energijsko… Delo naše šole in naših otrok bi lahko ostalo neopaženo, kot je delo velikih šol v Sloveniji. Pa ni. Naša občina nas vidi kot svojo prihodnost.«
Projekt naj bi zaobjemal predvsem mlade, aktivne prebivalce kraja ter prikazal stare tradicionalne obrti. Kot so nam povedali na občini, je produkt na trgu odlično sprejet, naloga razvijalcev je samo še, da ga trženjsko spromovirajo in mu nadenejo prepoznaven obraz tudi v širši slovenski turistični ponudbi.

Gašper Tominc, foto arhiv občine