Priložnosti primerno so zazveneli uvodni takti slovenske in evropske himne v izvedbi Godbe Dobrova - Polhov Gradec, nato pa se je zaslišala fantovska pesem Fantovskega zbora Dobrova, ki je z venčkom narodnih dodal drobtinico slovenskega ponosa, na katerega je opominjal že Valentin Vodnik v pesmi Dramilo – to so lahko zbrani slišali v recitaciji Aneja Škofa. K besedi je bil nato povabljen župan Franc Setnikar, ki je občankam in občanom čestital ob praznikih ter se jim zahvalil za njihov doprinos pri življenju občine. "Čeprav boste občinska priznanja za posebne zasluge danes prejeli le nekateri, bi si jih zaslužili prav vsi, saj je vsak od vas zaslužen, da občina dobro živi in se razvija," je dejal in nadaljeval: "Ob letošnjem žledolomu smo dokazali, da znamo stopiti skupaj, in tako nam uspe marsikaj, zato iskrena zahvala za vsak vaš prispevek."
Sledila je podelitev občinskih priznanj vsem tistim, ki so s prizadevnim delom na različnih področjih prispevali k boljšemu in kakovostnejšemu življenju občanov ter s tem poskrbeli za razvoj in ugled občine. Župan je v imenu občine najprej podelil priznanja občine, ki so jih prejeli:
– ekipa pionirk Prostovoljnega gasilskega društva Dvor za izkazano prizadevnost na področju gasilstva in 3. mesto na letošnjem državnem tekmovanju v Ormožu;
– Ana Kavčič za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja v občini, kjer v Planinskem društvu Blagajana aktivno deluje od leta 1983;
– Matija Zdešar za izkazano prizadevnost na področju pomoči gasilstvu, in sicer v vrstah PGD Dobrova, kjer se je posebej izkazal ob letošnji naravni nesreči;
– Matija Golc za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja v občini in pri tvornem sodelovanju v organih KS Polhov Gradec;
– Avguštin Žerovnik za izkazano prizadevnost na področju gasilstva v občini, posebej v PGD Hruševo, kjer aktivno deluje že od same ustanovitve društva.
Bronasti grb občine so prejeli trije občani:
– Franc Koprivec za pomembne dosežke na področju civilne zaščite ter požrtvovalno delo v občini ob naravni nesreči – žledolomu;
– Janez (Ivan) Droftina za pomembne dosežke za razvoj naselij na območju KS Šentjošt v Občini Dobrova - Polhov Gradec; velja za zadnjega rokodelca starega kova v šentjoški fari, na splošno pa za izjemno tehnično razgledano osebnost svoje generacije, s svojim znanjem je zaznamoval vsa področja tehnike njegovega časa in tudi družabno življenje več generacij;
– Franc Zibelnik za pomembne dosežke na področju gasilstva v občini, v kateri aktivno sodeluje in prevzema odgovorne naloge vse od leta 1972, sprva kot eden vodilnih članov PGD Dvor, pozneje pa znotraj GZ Dolomiti.
Podeljena sta bila tudi dva srebrna grba občine, in sicer sta ju prejeli:
– Anica Tomšič za pomembne dosežke na področju društvenega življenja v občini, saj aktivno deluje v gasilski, upokojenski in kulturni organizaciji na Dobrovi ter se vsestransko udejstvuje v domačem kraju in občini;
– Gasilska zveza Dolomiti za pomembne dosežke na področju gasilstva v občini, posebej ob letošnji naravni katastrofi, ko so prostovoljni gasilci desetih prostovoljnih gasilskih društev na terenu opravili 9.663 prostovoljnih ur, z gasilskimi in osebnimi vozili prevozili 7.222 kilometrov, opravili 845 traktorskih ur ter 2.721 ur z motorno žago.
Sledila je podelitev zlatega grba občine za izredno življenjsko delo, ki ga je prejel Marko Kavčič, v njegovem imenu pa ga je prevzela njegova najstarejša hči Julijana Urbančič, ki skupaj z bratom nadaljuje očetovo delo v restavratorski delavnici. Pokojni Marko Kavčič je zlati grb prejel za izjemno vsestransko delo na kulturnem področju, kjer je veljal za enega pomembnejših ustvarjalcev amaterskega gledališča v našem prostoru, ter restavratorskem področju, kjer je oral ledino in pustil velik pečat, tako v mnogih mojstrskih delih širom slovenskih cerkva kot tudi v navdušenju mladih za te vrste obrt.
Ivo Belec postal častni občan
Nazadnje je župan podelil še naziv častni občan občine, ki ga je v letu 2014 na predlog Krajevne skupnosti Polhov Gradec, Turističnega društva Briše, TD Polhov Gradec, TD Vetrnik in Čebelarstva Božnar prejel Janez (Ivo) Belec, in sicer za izjemno delo na kulturnem področju in za izjemen prispevek k ugledu občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Sloveniji, saj je dobitnik s svojo kamero zabeležil številne slike in posnetke, ter tako domači vasi kot tudi vsem sosednjim krajem ter celotni Sloveniji zapustil bogato zbirko arhivskih posnetkov. Njegov podpis se najde pri mnogih znanih slovenskih filmih, to so denimo Ne joči, Peter, Jara gospoda, Tistega lepega dne, Dobri stari pianino, Ne čakaj na maj, Vesna in kar dva filma o Kekcu. Poleg tega v njegovem arhivu najdemo številne posnetke iz domačih krajev, stare tudi več kot 10 let, ki so nastali ob gradnji vodovoda, širjenju in asfaltiranju številnih lokalnih in tudi državnih cest v občini, obnovah cerkva, blagoslovu nekaterih križev in drugih spominskih znamenj, z njimi pa je avtor poskrbel, da dediščina naših krajev, ljudi in življenja ne bo nikoli pozabljena.
Odkritje doprsnega kipa Gregorja Riharja
Po tolikih besedah, čestitkah in pohvalah se je prilegla glasba. Občinstvo je z dvema domovinskima narodno-zabavnima vižama najprej razvnel Pograjski kvintet, nato pa sta zbrane z odlomkom iz opere Gorenjski slavček po duši pobožala operna solista. Čudovita glasba je bila pravšnja uvertura v drugi del prireditve, ki je bil namenjen spominu na polhograjskega skladatelja in organista Gregorja Riharja. Njegovo pesem je občinstvu posredoval otroški pevski zbor Višajčki, pevce pa je spremljala Katarina Tominec na starem grajskem harmoniju, ki je bil v lanskem, Riharjevem letu v ta namen obnovljen. Odkritje doprsnega kipa Gregorja Riharja, ki v grajskem vrtu dela družbo grofu Blagaju, je bilo ob tej priložnosti zaradi dežja izvedeno zgolj simbolično. O ustvarjanju kipa je nekaj besed spregovoril njegov stvaritelj, akademski kipar Edo Dolinar, ki je med drugim dejal, da je ponosen, da so mu zaupali to delo; povedal je, da si je pri upodobitvi Riharja pomagal z njegovo fotografijo, ob koncu pa je dodal: "Želim le še, da bi Riharjev kip ljudi nagovarjal, saj umetnost potrebuje gledalca, da jo lahko smatramo kot umetnost." Sledil je blagoslov kipa, ki ga je v dveh delih opravil polhograjski župnik Bogdan Oražem. V gradu je skupaj z zbranimi zmolil blagoslovno molitev, v kateri se je spomnil tudi vseh pokojnih občanov, ki so kulturno in duhovno ustvarjali občino, zunaj pa je opravil še blagoslov odkritega doprsnega kipa polhograjskega ustvarjalca Gregorja Riharja. Kulturno drobtinico prireditvi je tokrat dodal tudi polhograjski Cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Marjana Riharja.
Odprtje Hiše v parku
"Nocoj presenečenjem ni konca, saj sledi še uradno odprtje Hiše v parku," je v uvodu v tretji del dogodka povedala povezovalka prireditve Romana Jankovec, ki je k besedi povabila župana Franca Setnikarja, da je nekaj več povedal o samem poteku del. Projekt se je začel že v letu 2011, ko ga je občina prijavila na razpis za sredstva iz Programa razvoja podeželja, ki se sofinancira iz evropskega kmetijskega sklada. Ker je bila vloga odobrena, so se dela začela v začetku lanskega leta, konec leta pa so se zaključila. Župan je posebno zahvalo namenil sodelujočim – arhitektu Andreju Briškiji, ki je pripravil celotno projektno dokumentacijo, Vidu Klančarju, ki je razstavo pripravil, Alenki Železnik iz ZVKD OE Ljubljana, ki je vodila konservatorski nadzor, ter Tehniškemu muzeju Slovenije, ki je prav tako sodeloval pri pripravi dokumentacije. Ob koncu je župan zbrane povabil k ogledu stalne etnološke zbirke, ki bo odslej na ogled v Hiši v parku. O tem, kakšno življenje je v hiši potekalo nekoč, kakšno se odvija danes, kaj vse lahko obiskovalci v njej najdejo in izvedo, je spregovoril Vid Klančar, ki je stalni razstavi nadel posebno ime: Življenje ni praznik, življenje je delovni dan.
"Naj vas vse lepo, kar smo danes doživeli, povezuje in napolnjuje in vliva moči k zavedanju, da smo na pravi poti. Danes je čas, da se ustavimo, delimo lepe misli in s ponosom pogledamo na prehojeno pot ter se spodbudno ozremo na pot, ki nas vodi k svetlejši prihodnosti. Za nas in naše zanamce." S temi besedami je misli ob zaključku strnila povezovalka in zbrane na prijeten način povabila na druženje, ki je še sledilo.
Nadja Prosen Verbič
Foto: npv
