"Glej, Bog je z nami, nismo sami, ko je jutro in večer. On blagoslavlja naše delo, moji duši daje mir," je večkrat na dan odmeval glas množice otrok na župnijskem vrtu. Z odpeto oratorijsko himno in slovensko državno himno ter dvigom oratorijske in slovenske zastave se je za 105 otrok začel oratorijski dan. Sledila je predstava oziroma dramatizacija zgodbe, ki se je navezovala na knjigo C. S. Lewisa Potovanje jutranje zarje. V njej se otroci Evstahij, Lucija in Edmund znova znajdejo v čudežni deželi Narniji in se s starimi prijatelji odpravijo iskat Aslana. Aslan predstavlja Boga, ki ga ljudje vztrajno iščemo. V skupinah, ki so sledile, so otroci spoznavali, da je vsak posebej Bogu dragocen, da tudi On išče vsakega posebej in da prav tako vsakega spremlja na vseh poteh. Odkrili so, da takšno razmišljanje zmore le pogumen kristjan, zato so se odločili, da to postanejo. Dopoldan se je zaključil s skupno molitvijo v cerkvi. "Prav poseben občutek je, ko se zbere več kot sto otrok in tiho molčijo – to je potrditev, da imajo otroci naraven občutek za duhovnost," je enega od posebnih doživetij opisala vodja oratorija Ema Nartnik.

Na vrsti so bile delavnice, za večino otrok eden izmed najzanimivejših delov dneva. Animatorji so tudi letos pripravili izjemno pestro izbiro delavnic. Po besedah vodje so pri organizaciji izhajali iz želje, da bi otroci skozi delavnice razvijali svoje sposobnosti in se kaj novega naučili. Na letošnjem seznamu delavnic so bile: Mečevanje s Kaspijanom, kjer so se otroci srečali z pravim mečem in sabljo ter se naučili osnov mečevanja; Babičin kruhek, tu je dišalo po domačem kruhu, ki so ga otroci zamesili in spekli sami; Barvanje majic; Izdelovanje jutranje zarje, kjer so otroci ustvarjali papirnate ladjice in druge izdelke iz papirja; Skriti zaklad, tu so preizkusili svoje orientacijske veščine; Športni otočki; Okraski za princa – nakit, ki so ga izdelovali tudi dečki, ne le deklice; Novinarske novičke –  njihovi izdelki naj ostanejo skriti pred javnostjo, saj so novičke vsebovale kar precej ljubezenskih tračev; Narnijske slaščice pa so delavnice, na katerih so nastali sladki prigrizki za popoldansko druženje. Res je, da so si nekateri ob hrani opomogli že pri delavnicah, a večina želodčkov je bila do srede dneva že prazna, tako da se je kosilo pred aktivnejšim delom dneva zelo prileglo. Kratek počitek po kosilu pa je bil namenjen pripravi na športne igre, ki so sledile. Tudi ta del dneva je imel poseben namen, in sicer so se igre pripravile v želji, da sodelujejo vsi otroci. "Saj smo skupnost, kjer mora veljati 'vsi za enega, eden za vse'. Tudi oratorij je skupnost, kamor pridejo najrazličnejši otroci. Igra je idealna situacija, kjer se otroci naučijo sodelovanja med sabo – vsak je boljši in slabši na določenem področju. In ekipa, v kateri vladajo medsebojno spodbujanje, strpnost in sodelovanje, bo uspešnejša," je poudarila animatorka Ema. In glede na to, da so bili rezultati iger včasih mokri, drugič blatni in prepoteni otroci, je bil to primeren zaključek dneva. Sledil je le še protokol – oratorijska in državna himna ter spust obeh zastav. Tako je bil videti popolnoma običajen oratorijski dan. Nekoliko drugačna sta bila četrtek in petek. Četrtek je bil namreč dan za vodna doživetja, ki so ga preživeli v Termah Briše. Petek pa je bil zadnji oratorijski dan, zato so ga zaključili skupaj s starši, z mašo in predstavitvami.

Teden je bil poln dogodivščin, preizkušenj, izzivov, smeha, veselja, petja, molitve in še marsičesa. Same prijetnosti, za katere je odgovorna "super ekipa" – župnik, animatorji in preostali pomočniki. Ema je o njih dejala: "Kljub svojim pomanjkljivostim smo bili super ekipa. O tem so pričali srečni obrazi otrok." Hvaležnost pa ne gre le ekipi, temveč tudi otrokom, ki znajo s svojo prisrčnostjo, neposrednostjo in iskrenostjo poplačati ves trud.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv