Kot je v prebrani kroniki pojasnil Andrej Maček ml., predsednik lovske družine, je bil prvi znani zakupnik lovišč na šentjoškem območju Vencelj Malavašič z Vrhnike, po prvi svetovni vojni odvetnik Kobal iz Ljubljane, pozneje pa sami Šentjoščani. Po drugi svetovni vojni, ko so se po Sloveniji ustanavljale lovske družine, je območje padlo pod lovski družini Horjul in Vrhnika, leta 1954 pa se je iz tega izdvojila Lovska družina Šentjošt, katere pobudnik je bil Franjo Korbar, sicer član horjulske lovske družine. Mejnik v zgodovini družine je izgradnja lovske koče, ki je bila končana leta 1973, in pa sedem let pozneje dokončanje strelišča za glinaste golobe. Družina danes šteje 30 članov in obsega 2560 ha lovišč v treh občinah: horjulski, vrhniški in dobrovsko-polhograjski.
Kot je dejal Maček, osrednja skrb družine ostaja vzdrževanje ravnovesja v naravi. Nekoč je bilo veliko poljskih zajcev, danes jih je zelo malo in letno jih odstrelijo komaj pet. Ravno obratno pa je pri srnjadi; če je bila nekoč maloštevilna, danes na leto odstrelijo 85 srn oziroma srnjakov. Zadnja leta se pojavlja jelenjad, odstreljen je bil celo medved.
Lovski družini sta ob jubileju čestitala tudi podpredsednik LZ Slovenije mag. Lado Bradač in župan Franc Setnikar, ki sta se strinjala, da družini dobro uspeva poslanstvo trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Ob dogodku so podelili priznanja ter plakete lovske zveze in družine, dogajanje pa so popestrili s kulturnim programom Ansambla Javor, oktetom Odoica, recitacijami (Vanesa Maček) in pripovedovanjem (Marta Raztresen). Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo ob tradicionalnem lovskem golažu in živi glasbi.

Gašper Tominc, foto: GT