Drugo januarsko soboto je imela mladinska lutkovna sekcija Mah teater prvič gostovanje, kot abonmajski nastop v Kulturnem društvu na Vranskem. Nastopali so z lutkovno predsatavo Lisičin božič, avtorice Julije Lukač. Dvorana, ki premore 100 gledalcev, je bila skoraj da polna do zadnjega kotička, zato ni bilo ne časa ne prostora za tremo. Igralci so k sodelovanju povabili publiko in otroci so sodelovali v predstavi. Na koncu pa so lahko tudi od blizu videli vse lutke.
Med občinstvom sem sedela tudi jaz - mama “lisičke,”in mama avtorice zgodbe, katera se, ko stopi na oder, čisto spremeni. Doma je tipična najstnica. Šola ji je bedna, učenje brezvezno, da pa bi kaj naredila z manj telefona v roki, pa kar pozabite. Ko pa pride do svojih lutk in igralskih kolegov, se zgodi majhen čudež. Naenkrat se ji ni težko naučiti besedilo, pomagati in narediti karkoli v zvezi s postavitvijo odra. Telefon pa za čas vaje obleži v kotu. Kot bi stopila v drug svet - kar lutke in igra tudi so, saj te igralci ponesejo in odpeljejo v otroštvo s svojim nastopom in pesmicami, ki smo se jih naučili ter jih znamo še iz vrca.
Prav zaradi tega je zelo pomembno, da se spodbuja kakršnakoli ustvarjalnost, da pri svojem otroku najdeš žar in srečo v očeh. Zaradi tega sem neizmerno hvaležna vsem igralcem in ustvarjalcem Mah teatra, ki se trudijo, da učijo nove generacije samozavestnejših in pokončnih otrok. Po drugi strani pa igra, smeh in otroška radost živita z nami.

Mateja Lukač